Umetna prekinitev nosečnosti (UPN), znana tudi kot splav, je medicinski postopek, ki omogoča ženskam, da prekinejo neželeno nosečnost. V Sloveniji je ta poseg zakonsko urejen in dostopen vsem ženskam, ki izpolnjujejo določene pogoje. Čeprav je splav v družbi še vedno pogosto tabu tema, je pomembno, da so ženske dobro informirane o razpoložljivih metodah, postopkih in morebitnih zapletih, da lahko sprejemajo odločitve, ki so najboljše za njihovo zdravje in dobro počutje.
Metode umetne prekinitve nosečnosti
V Sloveniji sta na voljo dve glavni metodi umetne prekinitve nosečnosti: prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav) in kirurška prekinitev nosečnosti. Izbira metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, vendar sta obe metodi v osnovi preprosti in varni.
Medikamentozni splav (splav z zdravili)
Ta metoda je običajno na voljo za zgodnje nosečnosti, do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Uporablja se kombinacija abortivnih tabletk, najpogosteje mifepristona in misoprostola.
Postopek se običajno začne z zaužitjem tabletke mifepristona (200 mg) v ambulanti ali doma. Po tem lahko ženska pričakuje blago slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha, občasno s spremljajočo blago krvavitvijo. Drugi del postopka se opravi v bolnišnici. V nožnico se vstavijo tablete misoprostola, nato ženska leži nekaj ur na opazovanju. V tem času pri približno 70 % žensk pride do krvavitve s sočasnimi krči maternice, ki so po jakosti bolečine podobni močnejšim menstrualnim krčem. Če do krvavitve ne pride, se lahko dodajo dodatne tabletke. Približno 25 % žensk močneje zakrvavi nekaj ur po odpustu, torej doma.
Metoda je uspešna v približno 95 % primerov. V 3-5 % je postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je potreben ponoven poseg, običajno kirurški. Po odhodu domov se svetuje nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato še nekaj dni rjavega izcedka. Kontrolni pregled pri izbranem ginekologu opravite 14 dni kasneje.
Pred uporabo teh zdravil je potrebna skrajna previdnost v primeru znane alergije na zdravila, hude oblike astme, srčne aritmije, zmanjšanega delovanja ledvic ali jeter, visokega krvnega tlaka, hude slabokrvnosti in nekaterih drugih redkih obolenj. V takih situacijah je nujno temeljit pogovor z zdravnikom.
Kirurški splav (vakuumska aspiracija)
Preizkušeno učinkovita kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. Ta metoda je primerna predvsem za ženske, ki so že rodile, in tudi za doječe matere. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije brez splošne anestezije.
Kirurški poseg je kratkotrajen (nekaj minut) in malo boleč, saj se običajno opravi v splošni anesteziji. Med posegom ne čutite bolečine. Ginekologinja razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, to opravi s posebnim instrumentom (kireto).
Kot vsak kirurški poseg ima tudi ta določena tveganja in svoje zaplete, med njimi najpogosteje: poškodba ali predrtje maternice, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti ter zapleti zaradi anestezije. V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, kar lahko zahteva dodatno terapijo (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi). Če med posegom ni prišlo do zapletov, bolnišnico lahko zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Po posegu je krvavitev ponavadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga, za lajšanje pa lahko vzamete sredstva za lajšanje bolečin. Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne. Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje.
Postopek pridobitve UPN
Če ugotovite, da ste noseči in je nosečnost neželena, se najprej naročite na pregled pri izbrani ginekologinji. Če niste opredeljeni pri izbranem ginekologu, se oglasite v najbližji ginekološki ambulanti. Ginekologinja bo s pogovorom in ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost ter izdala napotnico za umetno prekinitev nosečnosti, določitev krvne skupine (če je še nimate) in po potrebi dodatne teste. Prejeli boste tudi informacije o poteku postopka.
Z napotnico se nato naročite na postopek v katerikoli regijski bolnišnici. V primeru nosečnosti do dopolnjenega 10. tedna se postopek opravi na željo nosečnice. Če nosečnost traja dlje kot 10 tednov, se morate najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji.
Na postopek splava se morate naročiti, s seboj pa vzemite zdravstveno kartico in podatek o krvni skupini. Ob sprejemu vas pregleda ginekologinja.
Varnost in dolgoročne posledice
Obe metodi umetne prekinitve nosečnosti sta varni in učinkoviti, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni bistveno boljši od drugega, razlikujeta pa se v postopku izvedbe.
Pomembno je poudariti, da splav sam po sebi ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, ne vpliva na splošno zdravje, ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti. Vendar pa je treba v primeru zapletov ali neuspešnega posega, ki bi lahko vplivali na reproduktivno zdravje, ukrepati ustrezno.
Pravni in socialni vidiki
V Sloveniji je splav legaliziran od januarja leta 1951 z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda. Na zahtevo ženske, ne glede na vzroke, je splav dovoljen do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni). Po tem datumu je za prekinitev nosečnosti potrebna odobritev Komisije prve stopnje. Komisija odobri prekinitev nosečnosti na osnovi medicinskih vzrokov (če nadaljevanje nosečnosti ogroža življenje ali zdravje ženske, nepravilnosti ploda, nezdružljive z življenjem) in socialnih dejavnikov.
Čeprav je postopek UPN v Sloveniji brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje, je v primeru, da oseba nima urejenega zdravstvenega zavarovanja ali je tujka, storitev samoplačniška. Strošek se lahko razlikuje glede na trajanje nosečnosti, način prekinitve, vrsto anestezije in trajanje bolnišničnega bivanja.
Vloga progesterona in Dabrostona
V forumih in pogovorih se pogosto pojavlja vprašanje o uporabi zdravil, kot je Dabroston, v povezavi z nosečnostjo in neplodnostjo. Dabroston je sintetični progestagen, ki se uporablja za podporo rumeni rumenik ali nadomeščanje njegovega slabega delovanja, kar lahko prepreči morebiten splav zaradi tega.
Če je predpisan Dabroston, je pomembno upoštevati navodila zdravnika glede časa jemanja. Običajno se začne jemati po ovulaciji, približno 10 dni pred pričakovano menstruacijo. Če obstaja sum na nosečnost, je jemanje Dabrostona pomembno nadaljevati, saj se v primeru nosečnosti po njem ne pojavi krvavitev. Če pa se pojavi močna krvavitev, je potreben takojšen pregled pri ginekologu.
V primeru neplodnosti in nerednih ciklusov lahko zdravnik predpiše tudi Klomifen, ki sproži ovulacijo. Pomembno je, da se zdravila jemljejo pod nadzorom zdravnika, saj lahko nepravilno jemanje vpliva na ovulacijo ali vgnezditev zarodka.
Zaključek
Umetna prekinitev nosečnosti je pomemben del reproduktivnega zdravja žensk. Razumevanje različnih metod, postopkov in možnih posledic je ključno za sprejemanje informiranih odločitev. V primeru neželene nosečnosti ali težav z zanositvijo je vedno priporočljivo poiskati strokovno pomoč in se posvetovati z izbranim ginekologom.
tags: #prekinitev #nosecnosti #po #dabrostonu