Rojstvo otroka je eden najpomembnejših dogodkov v življenju, ki ga povsod po svetu spremljajo edinstveni običaji. Ti običaji so pogosto globoko zakoreninjeni v tradiciji in kulturi, izražajo pa veselje, dobrodošlico ter želje za zdravje in srečo novorojenčka. V Sloveniji se tradicionalni običaji prepletajo s sodobnimi praksami, hkrati pa se navdihujemo pri tujih kulturah. Prekmurje, pokrajina ob Muri, je še posebej bogata z raznolikimi in zanimivimi običaji, ki spremljajo prihod novega družinskega člana. Ti običaji, ki se prenašajo iz roda v rod, niso le praznovanje, temveč tudi izraz povezanosti skupnosti in ohranjanja identitete.
"Torjenje" - Simbolična dobrodošlica ali ostanki preteklosti?
Eden najbolj prepoznavnih in pogosto omenjanih običajev v Prekmurju je »torjenje«. Ta tradicija vključuje sorodnike, prijatelje in sosede, ki okoli hiše staršev natrosijo slamo. Nekdaj je torjenje simboliziralo zaščito pred zlimi duhovi ali pa je služilo kot označba sramote ob rojstvu nezakonskega otroka, ko je črta plev vodila od hiše matere do hiše domnevnega očeta. Danes pa ta običaj izraža predvsem veselje in podporo ob rojstvu otroka, čeprav se mnogi sprašujejo o njegovem prvotnem pomenu in o sodobni izvedbi.
Boštjan Rous, etnolog in kulturni antropolog, pojasnjuje, da so se včasih natrosile pleve ob rojstvu nezakonskih otrok. Kasneje se je praksa razširila, trosilo se je vse več slame, pozabil pa se je prvotni razlog. Spomnil se je celo primera, ko so slamo trosili s prikolico, tako da je je bilo po dvorišču več kot meter v višino. Danes se slami pogosto pridružijo še perje, konfeti, stiropor in druge stvari, kar pa nekateri ocenjujejo kot neokusno in povzroča veliko dela pri čiščenju. Na drugi strani Mure, v Prlekiji, so običaji nekoliko drugačni. Tam poznajo »gosaka«, kjer novopečenega očeta polijejo z vodo ali vinom, kar naj bi ponazarjalo tudi plodnost.
Od »gosaka« do lutke na dimniku: Raznoliki prekmurski običaji
Poleg »torjenja« obstaja v Prekmurju še kup drugih običajev in verovanj, povezanih z rojstvom otrok. V Sebeborcih so vaščani trosili pleve od hiše do potoka, da bi oče našel pot do otroka in se umil. V Veliki Polani so verjeli, da mora ženska po porodu dati pod mizo rdečo krpo ali pa jo mora babica uporabiti za umivanje otroka, da bo ta rdeč in zdrav. V Melincih so na dan rojstva otroka postavili na mizo kruh in vino, saj so verjeli, da takrat pridejo sojenice in določijo otrokovo prihodnost. Če ni kruha in vina, naj bi sodili slabo. V Rakičanu so posteljico po porodu vrgli v bister potok, da bi bil otrok vse življenje bister.
Boštjan Rous omenja tudi lutke, ki so jih včasih nesli na streho in zatlačili za dimnik, od koder jih je moral nekdo kasneje sneti. Zatem so prišle makete štorkelj, ki jih še danes postavljajo, pa tudi otroška oblačila, izobešena na vrvi na hiši. Dušan Rešek v knjigi Šege in verovanja ob Muri in Rabi piše o podobni šegi v Murskih Črncih.
Prekmurski Židje in njihovi verski obredi ob rojstvu
Židovski verski obredi so tesno povezani z običaji. Med prekmurskimi Židi je bil prvi verski obred obreza ali berit mila, ki se prvič omenja v Tori pri Abrahamu. Otroka moškega spola so obrezali osmi dan po rojstvu, s čimer so simbolizirali pripadnost židovstvu in odločitev staršev, da bodo otroka vzgajali kot žida. Obrezo je opravljal mohel, strokovnjak z osnovami medicine, pooblaščen od rabina. Po obredu je otrokov oče doma pripravil pojedino, glavni udeleženci pa so bili otrokov oče, mohel in boter (sandek). Med obredom so otroku dali ime, pogosto starozavezna biblična ali hebrejska imena, včasih pa tudi druga vsakdanja imena. Vloga sandeka je bila zelo častna.
Z dopolnjenimi trinajstimi leti in enim dnem je postal žid moškega spola versko polnoleten in osebno odgovoren za svoje verske opravila. Do takrat je zanj odgovarjal oče. Bar micva je obred, ki se je opravljal prvo soboto po dopolnjenem trinajstem letu starosti dečka. Slavljenec je navadno pel haftaro, odlomek iz knjige prerokov. Po dečkovem nastopu je imel rabin govor in molitev. Običaj branja haftare se je ohranil tudi po prenehanju Antiohove prepovedi branja Tore.
Med Židi je bil znan še obred bat micva za dekleta, ki so postala bar micva z dopolnjenim dvanajstim letom in enim dnem. Ta običaj je novejšega datuma in je nastal v obdobju emancipacije žena. V sinagogah v Izraelu se praznuje tako, da se oče in bratje deklic pokličejo k Tori, deklica pa dobi darila.
Sodobni običaji in mednarodni vplivi
V sodobni Sloveniji se običaji ob rojstvu otroka dopolnjujejo z novimi praksami, pogosto navdahnjenimi iz tujine. Eden takšnih je »baby shower«, znana tudi kot zabava ob prihodu otroka, ki izvira iz ZDA. Ta zabava, ki jo navadno pripravijo prijatelji ali družina nosečnice približno dva meseca pred predvidenim rokom poroda, je zaradi svoje topline in edinstvenega namena hitro postala priljubljena.
Na Finskem, podobno kot v Sloveniji, vsaka novopečena mati prejme »materinsko škatlo«, ki vsebuje osnovne potrebščine za otroka in služi tudi kot prva posteljica. V severni Nemčiji je tradicija »Babypinkeln«, kjer očetje praznujejo rojstvo otroka s prijatelji ob pivu ali penini. Na Japonskem je eden najbolj posebnih običajev »Oshichiya« (お七夜), tradicionalna slovesnost poimenovanja otroka na sedmi dan po rojstvu. Navajo tradicija praznovanja prvega otroškega smeha, »First Laugh Ceremony«, temelji na prepričanju, da smeh simbolizira otrokov prehod v družbeno skupnost.
V Sloveniji je postal priljubljen tudi običaj, da očetje ob rojstvu organizirajo manjša praznovanja z družino in prijatelji. V zadnjih letih so postale priljubljene lesene štorklje ali drugi okraski, ki jih postavijo pred hišo staršev. Ena posebnih slovenskih tradicij, ki ob rojstvu otroka prinaša toplino in veselje, so telegrami, ki jih mnogi ponosni starši še vedno prejmejo v porodnišnico. Sajenje drevesa ob rojstvu otroka je običaj, ki simbolizira rast in življenje ter ustvarja čustveno povezavo med naravo in novim življenjem.
Finančna podpora občin ob rojstvu otroka
Poleg običajev in tradicij država in lokalne skupnosti nudijo tudi finančno podporo mladim družinam. Občine v Sloveniji se medsebojno razlikujejo po višini enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka. Zneski se gibljejo od 200 evrov v občinah Črenšovci, Gornja Radgona in Razkrižje, do 1200 evrov v občini Moravske Toplice. Nekatere občine, kot so Apače, Rogašovci in Tišina, višino pomoči povečujejo glede na število otrok. Za prejem pomoči morajo starši večinoma izpolnjevati pogoje, kot so stalno prebivališče otroka in vsaj enega od staršev v občini ter pravočasna oddaja vloge.
Občina Lendava je za leto 2025 ohranila enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 1000 evrov. V Mestni občini Murska Sobota staršem za vsakega živorojenega otroka dodelijo enkratno denarno pomoč v višini 500 evrov neto. Občina Šalovci od aprila 2022 dalje staršem ob rojstvu otroka dodeli enkratno denarno pomoč v višini 1000 evrov neto. V Občini Gornji Petrovci pa upravičencu dodelijo enkratno pomoč v višini 1000 evrov neto v obliki bona.
Občinski odloki občasno urejajo tudi nekatere vidike običajev, kot je »torjenje«, da bi se preprečilo onesnaževanje okolja ali povzročanje škode na zasebni lastnini. Kljub temu pa večina občin ne načrtuje posebnih odlokov za omejevanje teh običajev, saj poudarjajo veselje ob rojstvu novega občana.
Običaji ob rojstvu niso zgolj starodavne tradicije; so način, kako ohranjamo čustveno povezanost in identiteto v sodobnem svetu. Današnji čas ponuja priložnost za ustvarjanje novih običajev, ki odražajo naš življenjski slog, hkrati pa ohranjamo spoštovanje do korenin in tradicij, ki bogatijo našo kulturo.