Skrb za otrokovo zdravje je za starša ena najpomembnejših nalog. Naj gre za prehrano, gibanje ali spalni vzorec, vedno stremimo k temu, da ima otrok neko zdravo ravnovesje. Malčki in majhni otroci se v času svojih rastočih let soočajo s številnimi manjšimi zdravstvenimi težavami. Do tega prihaja predvsem zato, ker se njihov imunski sistem ves čas razvija. Naj gre za drisko ali pogoste prehlade in kašelj, starši bomo skozi vse otrokove razvojne faze imeli polne roke dela. Obstaja pa še ena zdravstvena težava, ki bi jo lahko spregledali - anemija oz. slabokrvnost. Anemija zaradi pomanjkanja železa je stanje, ki predvsem prizadene ženske, ampak tudi kar nekaj otrok je nagnjenih k pomanjkanju le-tega. Slabokrvnost ali anemija je pomanjkanje potrebne količine železa v krvi.
Vzroki slabokrvnosti oz. anemije pri otrocih
Slišati bo mogoče malce presenetljivo, ampak anemija je v otroštvu ena večjih zdravstvenih težav med otroci in je v neposredni povezavi s povišanim tveganjem za otroško umrljivostjo. Seveda pa ima kar nekaj različnih učinkov na zdravje otroka. Vzroki za anemijo so pri vsakem otroku lahko različni. Koliko je možnosti zanjo, je predvsem odvisno tudi od tega, kje vaš otrok odrašča. Dokazano je, da imajo nekatere vrste slabokrvnosti celo genetsko predispozicijo. Prav tako imajo nekatere rase večjo verjetnost za nastanek anemije kot druge.
Vzroki za pomanjkanje železa, ki je najpogostejša oblika anemije pri otrocih, so naslednji:
- Prehrana, v kateri manjkajo živila, bogata z železom.
- Pospešena rast v prvem letu starosti, kar poveča potrebo po železu.
- Dolgotrajna in počasna izguba krvi, kot je krvavitev v prebavilih.
- Nezmožnost telesa za absorbiranje železa.
- Otroci niso bili dojeni.
Vsi dojenčki se rodijo z zalogo železa v svojem telesu, ker pa v prvih letih življenja hitro rastejo, potrebujejo za svojo aktivnost dodatno železo. Rastoči otroci potrebujejo približno 1 mg železa dnevno. Pri otroku od 12. do 18. meseca starosti zmerno izražena anemija zmoti razvoj kognitivnih in motoričnih sposobnosti. Kljub naknadnemu zdravljenju pomanjkanja železa pa nastale spremembe duševnega in psihomotoričnega razvoja ter vedenja otroka niso reverzibilne in so prisotne skozi kasnejša obdobja življenja. Ravno tako kot pomanjkanje je zelo škodljiv tudi previsok vnos železa. Železo namreč lahko hitro spremeni svoje oksidacijsko stanje in ustvari kisikove proste radikale, ki so za celice izjemno strupeni in jih poškodujejo.
Pri novorojenčkih prevelik vnos enteralnega železa povzroča bruhanje, drisko ali zaprtje. Prosto železo v krvi, ki ni vezano na transferin ali laktoferin, je močan oksidant, ki povzroča sproščanje prostih kisikovih radikalov in povzroča oksidativne poškodbe na pljučih in mrežnici prezgodaj rojenega novorojenčka. Vnos železa mora biti zato v ravno pravih mejah. Ob rojstvu je večina železa vezanega na hemoglobin. Količina celotnega železa ob rojstvu je ocenjena na 75 mg/kg telesne teže. Donošen zdrav novorojenček s primerno telesno težo ima v telesu tudi nekaj zalog železa (do 25 %). Pri prehodu iz relativno hipoksičnega okolja v maternici v s kisikom bogato atmosfero, se sinteza hemoglobina ustavi in hemoglobin pade v prvih šestih tednih v povprečju s 170 g/L na 120 g/L. Železo, ki nastane pri razkroju eritrocitov, se shrani v zalogah in se nato porablja v času hitre rasti, v naslednjih šestih mesecih. Seveda v tem času otrok pridobiva železo tudi iz prehrane (mleka).
Znaki in simptomi anemije pri otrocih
Blaga slabokrvnost ponavadi kaže malo ali sploh nič simptomov, kar pa je tudi razlog, zakaj je bolezen v zgodnji fazi teko težko diagnosticirati. Pa vendar lahko s pomočjo nekaterih pogostejših anemičnih simptomov pri otrocih opazite pomanjkanje železa dovolj zgodaj. To so:
- Slabost
- Nemoc
- Razdrazljivost
- Nenavadne prehranske zahteve (želja po uživanju neprehrambenih snovi, kot so zemlja, led, kreda - PICA in pagofagija)
- Slab apetit
- Glavobol
- Zadihanost
- Otečen jezik
- Bleda koža
- Krhki nohti
- Kri v blatu (kot znak krvavitve v prebavilih)
- Bledi beločnici
Če opazite katere od teh znakov ali simptomov anemije pri vašem otroku, ga lahko naročite pri zdravniku, da to preveri. Pomembno je, da se vzrok odkrije in določi vrsto slabokrvnosti, ki je prizadela otroka, saj le na podlagi tega lahko določimo zdravljenje.
Otroci so ob diagnosticirani anemiji najpogosteje brez simptomov, anemijo dolgo kompenzirajo. Prvi znaki anemije so lahko bledica kože in sluznic (očesni veznici; ustnice, nohti …), pri težji in dalj časa trajajoči obliki pa so lahko prisotni splošno slabo počutje in utrujenost, zaspanost, razdražljivost, neješčnost, slabše napredovanje. Pri običajnih telesnih naporih, kot je npr. hoja po stopnicah, lahko opazimo težje dihanje in pospešen utrip srca. Pri otrocih lahko opazimo simptom PICA ali željo po uživanju snovi brez hranilnih vrednosti - ko vnašajo v usta ključe, kamenje, zobno pasto, zemljo … in pagofagija - želja po ledu, lahko pa so prisotni simptomi pridruženih bolezni. Pri anemiji se pogosteje pojavljajo okužbe. Simptomi so tudi izpadanje las, krhki nohti in povečana dovzetnost za mraz. Večina najstnikov nima znakov ali pa so ti nespecifični: utrujenost, glavobol, slabost, razdražljivost, nenadne izgube zavesti - sinkope, navajajo pomanjkanje energije, zmanjšano fizično zmogljivost. Ob anemiji se lahko pojavijo motene kongnitivne funkcije, predvsem v smislu verbalnega učenja in spomina, ter pomanjkanja koncentracije v šoli, pojavi se lahko tudi sindrom nemirnih nog.
Zdravljenje anemije pri otrocih
Slabokrvnost pri otrocih zdravimo tako kot pri ostalih - s povečanim vnosom z železom bogatih hranljivih snovi v telo. Če je anemija pri otroku resnejša, pogosto priporočajo dodatek železa v obliki tablet oz. sirupa.
Če je vašemu otroku predpisan dodatek železa, naj ga zaužije na prazen želodec. Železo se namreč tako najbolje in najhitreje absorbira. Poleg tega pa k otrokovi prehrani dodajte več hranil, bogatih z vitaminom C, ki pospešuje absorpcijo železa. V prehrano dodajte tudi z železom bogato hrano, kot so jetra, rdeče meso, jajčni rumenjak, stročnice, rozine in polnozrnat kruh. Izogibajte se mleka in antacidov, ki zmanjšujejo učinek vnosa železa.
Pediater bo otroku predpisal nadomestno zdravljenje z železovim preparatom in vas naročil na kontrolo krvne slike čez približno 1 - 3 tedne, odvisno od stopnje anemije. Če do želene stopnje porasta hemoglobina in velikosti rdeče krvne celice ne bo prišlo, vas bo napotil v hematološko ambulanto. Tam bomo ponovno pregledali krvno sliko in se odločili, ali vaš otrok potrebuje dodatne teste. Pomembno pa je, da pomanjkanje železa ne vpliva le na rdečo krvno sliko, ampak tudi na učno sposobnost, razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti, telesno kondicijo, razpoloženje, počutje, apetit in prebavo. Zato je zelo pomembno, da upoštevate navodila vašega pediatra, kako jemati železo. Načeloma odsvetujemo jemanje železovega preparata z mlekom ali mlečnimi izdelki, saj se takrat slabše vsrkava. Železo naj bi otrok vzel z nekaj kapljicami ali požirkom tekočine, ki vsebuje vitamin C, saj se tako lažje vsrka, kot je npr. z nekaj požirki jabolčnega, pomarančnega ali limoninega soka.
Železo je eno od zdravil, ki jih zdravniki v splošnih ambulantah najpogosteje predpisujejo. Zaradi nepravilnega jemanja se srečujemo bolj s stranskimi učinki jemanja železa, kot pa z učinkovitim odpravljanjem anemij. Eritrociti, rdeča krvna telesca, prenašajo po telesu kisik. Kri vsebuje 30-50% eritrocitov. Ostalo je plazma, v kateri so večinoma bele krvne celice imunskega sistema. Poleg njih so tu še druge snovi, nujno potrebne tkivom, ki jih kri oskrbuje. Delež eritrocitov merimo z razmerjem proti ostalim delom krvi - hematokritom. Hematokrit 50 pomeni 25% več rdečih krvnih telesc v volumnu krvi kot hematokrit 40, s tem pa tudi toliko boljšo oskrbo tkiv s kisikom. 25-35% ene rdeče krvne celice predstavlja hemoglobin, rdeči pigment. Rdečo barvo mu daje njegova glavna sestavina železo. Na hemoglobin je vezanega skoraj 100% kisika, ki ga kri prenaša po telesu. Večja kot je koncentracija hemoglobina v rdeči krvni celici, več bo ta lahko nase vezala kisika in ga prenesla v posamezna tkiva in manj je možnosti za slabokrvnost oz. pomanjkanje železa.
Domač sirup pozdravi še tako trdovraten kašelj: le tri sestavine!
Prehranjevalni načrt, bogat z železom
Preventiva pa je vsekakor najboljše zdravilo, predvsem pri otrocih, ki ne sprejemajo dobro sprememb v svoji dnevni rutini. Dodajanje hrane, bogate z železom, v otrokovo prehrano vsekakor pomaga preprečiti anemijo, predvsem tisto, ki povzroča pomanjkanje železa v krvi.
Z železom bogata živila:
- Slive
- Ovsena kaša
- Marelični krhlji
- Rozine
- Tuna
- Ohrovt
- Špinača
- Listnata zelenjava
- Ribe
- Jajca
- Fižol
- Leča
- Piščanec
- Rdeče meso
- Arašidovo maslo
- Soja
- Puran
- Melasa
- Jetra
- Mlečna formula z dodatkom železa
- Materino mleko
Če ta živila vključimo v otrokovo prehrano ali preprosto dojimo svojega otroka, dokler je še novorojenček, lahko preprečimo nastanek anemije zaradi pomanjkanja železa in otroku ponudimo dovolj še kako potrebnih vitaminov, mineralov in drugih hranil.
Po tretjem letu starosti so pogosti vzrok prevelik vnos kravjega mleka ali bolezni malabsorbcije (celiakija). Pri najstnikih in mladostnikih se znova povečajo potrebe po vnosu železa zaradi hitre rasti. Dejavniki tveganja v adolescenci so še močnejše menstrualne krvavitve pri dekletih, vrhunski šport, nezadostne količine železa v prehrani, alternativne diete (vegetarijanci), prevelik vnos kravjega mleka, krvavitve, prenizka teža (malnutricija) ali debelost, celiakija, okužba s Helicobacter pylori…. Za zadosten vnos železa v telo se priporoča uživanje zdrave mešane prehrane. Priporoča se izogibanje večjim količinam kruha in izdelkom iz bele moke, za katere se svetuje, da se jih nadomesti s polnozrnatimi izdelki. Kava in pravi čaj zavirata absorbcijo železa, zato se ju odsvetuje, priporoča pa se pitje sokov, bogatih z vitaminom C. Živila, ki vsebujejo visoke vrednosti železa, so špinača, brokoli, polnozrnati kosmiči, rozine, suhe marelice, stročji fižol, rumenjak, rdeče meso, lubenica …
Materino mleko v povprečju vsebuje 0,3 mg/L železa. Absorpcija železa iz materinega mleka je do 50 %, medtem ko je absorpcija železa iz hrane ali adaptiranega mleka manjša in sicer do 10 %. Noben nadomestek železa, vključno z mlečnimi formulami, ne doseže primerljivega izkoristka železa, kot ga vidimo pri hranjenju z materinim mlekom. Mlečne formule morajo za primerljivo absorpcijo železa zato vsebovati večje količine oz. prekomerne količine železa. Velikokrat proizvajalci mlečnih nadomestkov ta podatek celo izkoriščajo v propagandne namene, ne izpostavljajo pa tveganja, ki ga prekomerna količina železa v črevesju predstavlja. Pri vseh novorojenčkih pride v neonatalnem obdobju do padca hemoglobina. Neonatologi poimenujejo ta pojav fiziološka anemija novorojenčka. Pri zdravih donošenih novorojenčkih je omenjen pojav asimptomatski, pomeni, da nimajo nobenih kliničnih težav. Ponavadi raven hemoglobina pri fiziološki anemiji ne pade pod 100 g/L.
Možni zapleti anemije pri otrocih
Prav tako kot vsa druga zdravstvena stanja, ki jih ne zdravimo, ima lahko tudi anemija negativne posledice na fizično in duševno zdravje našega otroka. Nekateri zapleti so lahko:
- Zmanjšane kognitivne sposobnosti: Anemija zaradi pomanjkanja železa je v povezavi z upočasnjenim kognitivnim in fizičnim razvojem otroka.
- Zmanjšanje koncentracije in težave pri učenju: Veliko ljudi verjame, da ima anemija negativen vpliv na otrokov uspeh v šoli. Pri otroku lahko pride do zmanjšanja zmožnosti ohranjanja koncentracije, težav pri učenju ali zmanjšanja pozornosti (dnevno sanjarjenje).
- Zastrupitev s svincem: Anemija zaradi pomanjkanja železa pri otrocih naj bi bila en od vzrokov za zastrupitev s svincem, kar pa je resno zdravstveno stanje.
Pomembno je, da si zapomnimo, da otroci absorbirajo le 10 odstotkov vsega železa, ki ga zaužijejo čez dan. Slabokrvnost ali anemija je ena najpogostejših težav v otroštvu, a jo starši pogosto spregledajo, saj se razvija počasi in sprva brez izrazitih znakov. Najpogostejši vzrok slabokrvnosti pri otrocih je pomanjkanje železa. To se pogosto pojavi pri otrocih, ki pijejo preveč kravjega mleka in pojedo premalo živil, bogatih z železom. Dodatno tveganje predstavljajo obdobja hitre rasti, ko telo potrebuje več hranil, kot jih dobi iz hrane. Znaki, na katere morajo biti starši pozorni, so bledica, pogosta utrujenost, zaspanost, razdražljivost, motnje koncentracije, slabši tek, zmanjšana odpornost na okužbe, lomljivi nohti. Pri dojenčkih se lahko pojavijo tudi počasnejša rast, manj zanimanja za igro in več joka.
Železo sodeluje pri številnih pomembnih biokemijskih reakcijah v telesu. Vpliva tudi na otrokovo učno sposobnost in razpoloženje. Železo ni pomembno le pri nastajanju rdečih krvnih celic, ampak tudi pri normalnem delovanju vseh celic v telesu. Pomanjkanje železa in posledično slabokrvnost, je le ena izmed manifestacij pomanjkanja železa. Praviloma so otroci, pri katerih je prisotno pomanjkanje železa, neješči, morda nekoliko slabše razpoloženi, včasih starši tudi povedo, da so nerazpoloženi, jokavi, običajno tudi trmasti.
Vsi novorojenčki, dojenčki in majhni otroci imajo v krvi manj železa kot odrasli ljudje. Za vsako starost obstojijo za to starost normalne koncentracije. Vsekakor vam bo podatek o tem, koliko naj bi otrok imel v krvi železa povedal vaš oz. otrokov pediater. Železo je namreč nujni sestavni del rdečih krvničk, ki je odgovoren v končni fazi za dobro oksigenacijo tkiv in zdrav razvoj in pravilno rast otroka. Ker ne napišete vrednosti, vam svetujem, da se obrnete na pediatra, ki vam bo povedal, koliko je železa. Pozanimajte se tudi, ali ga je dovolj, da ga boste poskušali nadomeščati s hrano ali pa je potrebno nadomeščanje z zdravili.