V primeru, ko se delavcu izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, medtem ko je na porodniškem dopustu, ali pa delodajalec ne želi podaljšati pogodbe, nastanejo vprašanja o nadaljnjih korakih, vključno s prijavo na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in upravičenostjo do porodniškega nadomestila. Ta članek pojasnjuje pravice in obveznosti v takšnih situacijah, pri čemer se opira na veljavno zakonodajo in praktične primere.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas med porodniškim dopustom
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene za največ dve leti. Če delodajalec zaposluje delavca za določen čas več kot dvakrat zaporedoma ali z vmesnimi prekinitvami, ki ne presegajo 60 dni, se pogodba po zakonu šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. To je eden od razlogov, zakaj se delodajalci pogosto izogibajo podaljševanju pogodb za določen čas, zlasti ko se približuje iztek roka ali ko delavec nastopi porodniški dopust.
V primeru, ko se pogodba o zaposlitvi za določen čas izteče, medtem ko je delavec na porodniškem dopustu, je ključno razumeti, kako to vpliva na nadaljnje pravice. Če je delovno razmerje prenehalo s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba, to ne pomeni samodejnega prenehanja pravice do porodniškega nadomestila. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v prvem odstavku 45. člena določa, da so upravičenci do nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Prijava na Zavod RS za zaposlovanje
V primeru, da delovno razmerje preneha (npr. s potekom pogodbe za določen čas ali s stečajem delodajalca), in oseba ne nadaljuje z novim delovnim razmerjem ali ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje porodniškega dopusta iz naslova prejšnjega delodajalca, se mora prijaviti na Zavod RS za zaposlovanje. Prijava na zavod je pomembna za ohranjanje statusa brezposelne osebe in za morebitno uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
V skladu z Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD) lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pridobi le oseba, ki ima status brezposelnosti in ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti. Brezposelna oseba vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje. V skladu s prvim odstavkom 119. člena ZUTD denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša.
Pomembno je preveriti, ali ne bo prišlo do kakšne prekinitve obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi administrativnih postopkov. V času visoke nosečnosti ali med porodniškim dopustom je nespametno ostati brez zdravstvenega zavarovanja. V primeru, da se kaže možnost prekinitve, je priporočljivo, da se oseba sama zavaruje kot občanka in zahteva navodila od Centra za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje.
১০০% বিশস্ত সরকারি এজেন্সির মাধ্যমে স্লোভেনিয়ার ওর্য়াক পারমিট ভিসা অর্জন। how to apply slovania..
Posebno varstvo pred odpovedjo med nosečnostjo in starševskim dopustom
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše varstvo med vsemi pravicami delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za:
- Delavko v času nosečnosti.
- Delavko, ki doji otroka do enega leta starosti.
- Starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
V tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Delavcu v tem obdobju ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen v izjemnih primerih.
Izjeme od varstva pred odpovedjo
Kljub posebnemu varstvu pred odpovedjo, obstajajo izjeme. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca, kamor spada tudi stečajni postopek. V teh primerih je potrebna predhodna privolitev inšpektorja za delo.
V primeru stečaja delodajalca, ki je pravna oseba, gre za postopek prenehanja delodajalca. V takšnem primeru lahko delovno razmerje preneha tudi med starševskim dopustom. Ministrstvo za delo navaja, da v primeru odpovedi iz poslovnega razloga v primeru stečaja zakon uvaja odstop od splošne ureditve in v prvem odstavku 104. člena ZDR-1 določa krajši, 15-dnevni odpovedni rok.
Pravice med porodniškim dopustom in po njegovem prenehanju
Delodajalec lahko v času porodniške sklene z vami novo pogodbo za določen čas, vendar za drugo delovno mesto. To je možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi, če želi ohraniti sodelovanje z vami po prenehanju veljavne pogodbe.
Če delodajalec ne želi podaljšati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se lahko zgodi, da vam pogodba poteče med porodniškim dopustom. V tem primeru je pomembno, da se po prenehanju delovnega razmerja, če ne nastopite novega, čim prej prijavite na ZRSZ.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. Med te pravice spadajo:
- Dopusti in z njimi povezana nadomestila: materinski, očetovski in starševski dopust, ki se izplačuje v času teh dopustov in znaša 100 % osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti.
- Starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa eden od staršev.
- Pomoč ob rojstvu otroka: enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme.
- Otroški dodatek: dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
- Dodatek za veliko družino: letni prejemek družini z najmanj tremi otroki.
- Dodatek za nego otroka: denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Spremembe ZSDP-1 v letu 2023
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je bil deležen pomembnih sprememb, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023. Te spremembe vključujejo:
- Izenačena ureditev starševskega dopusta: uvaja se 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev. Starševski dopust za vsakega od staršev bo znašal 160 dni, skupaj 320 dni. Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev.
- Skrajšanje trajanja očetovskega dopusta: z 30 na 15 dni.
- Podaljšanje obdobja dela s krajšim delovnim časom: zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
- Višja višina starševskega nadomestila: maksimalna višina se je dvignila s spremembo definicije povprečne plače.
Te spremembe veljajo za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, medtem ko druge spremembe veljajo od istega datuma.
Pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost
ZDR-1 v 185. členu določa, da se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Poleg tega zakon omogoča pravico do krajšega delovnega časa zaradi varstva otroka do tretjega leta starosti oziroma do osmega leta starosti najmlajšega otroka, če starš neguje najmanj dva otroka. Krajši delovni čas lahko koristita oba starša hkrati, vendar skupaj ne smeta preseči 20 ur tedensko. Prav tako obstaja pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok, nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.
Prenehanje delovnega razmerja in pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost
Eden od pogojev za uveljavljanje denarnega nadomestila za brezposelnost je, da vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši krivdi ali volji. To pomeni, da pravice do denarnega nadomestila ne morete uveljaviti, če vam je pogodba prenehala na podlagi pisnega sporazuma, zaradi vaše redne odpovedi, ali zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz krivdnega razloga.
Pravico do denarnega nadomestila lahko kljub temu uveljavite, če redno odpoveste pogodbo o zaposlitvi ali se sporazumete o prenehanju pogodbe zaradi preselitve in zaposlitve vašega zakonca v drug kraj, ki je oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom. Prav tako jo lahko uveljavite, če redno odpoveste pogodbo, ker so se vam pri spremembi delodajalca poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi, ali če ste eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.
Če je bil pri delavki podan kateri od razlogov za izredno odpoved s strani delavca, mora pred vročitvijo izredne pogodbe o zaposlitvi delodajalca najprej pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi med porodniškim dopustom
Ne vidimo formalnih ovir, da bi lahko tudi med trajanjem porodniškega dopusta sklenili pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem. Nadomestilo za porodniški dopust ne gre v breme novega delodajalca, ampak je krito iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Pomembno opozorilo
Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta. So zgolj informativni pripomoček. V primeru potrebe po pravnem nasvetu je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika.