Menjava hrane pri psih je premišljena odločitev, ki zahteva čas in natančno načrtovanje. Ne gre za impulzivno dejanje, temveč za skrbno presojo, ki jo izvedemo le takrat, kadar obstoječa hrana psu ne ustreza, ima težave s prebavo ali druge zdravstvene težave. Če je vaš kuža bolj izbirčen, lahko sicer pogosteje menjate okuse, vendar je ključno, da pri vsaki menjavi skrbno spremljate njegovo prebavo in splošno vedenje. Sprememba hrane pri psu mora biti načrtovana in premišljena. Črevesni flori moramo dati možnost, da se postopoma prilagaja uvedenim spremembam.
Ključ do uspešne menjave: Postopen prehod
Najbolj priporočljiv način menjave hrane je postopen prehod. Ta metoda omogoča, da se prebavni sistem psa postopoma navaja na novo hrano, hkrati pa se prilagaja tudi bakterijska črevesna flora. Razlog za to tiči v dejstvu, da se peleti in briketi prebavljajo zelo različno. Postopen prehod lahko izvedete tako, da pri psu, ki ga hranite trikrat na dan, prve tri dni zamenjate jutranji obrok. Naslednje tri dni zamenjate jutranji obrok in kosilo, po šestih dneh pa so vsi trije obroki že iz nove, hladno stiskane hrane. Ta pristop zagotavlja, da se prebavni sistem in črevesna flora psa postopoma prilagajata novim sestavinam, kar zmanjšuje tveganje za prebavne težave, kot so mehkejše blato ali napenjanje.
Nekateri sicer priporočajo tudi direktno menjavo, vendar ta pogosteje vodi do prebavnih težav. Iz izkušenj pa je znano, da nekateri psi tovrstno spremembo sprejmejo brez težav. Kljub temu je sprememba hrane pri psu veliko bolj sprejemljiva za organizem, če se odvije postopoma.
Uporaba riža kot prehodne faze
Manjavo hrane lahko izvedete tudi v roku šestih dni s pomočjo prekuhanega riža. Če ima pes želodčne in prebavne težave, si lahko pomagate z razkuhanim rižem, h kateremu dodate pelete nove hrane. V primeru, da je neustrezna prehrana glavni razlog za menjavo, mora biti postopek zamenjave postopen, saj je treba črevesni flori dati možnost postopnega prilagajanja. Ta prehod lahko traja tudi do 14 dni.
Kaj se zgodi, ko telo sprejema novo hrano?
Povečano iztrebljanje, uriniranje in potenje so lahko znak, da se telo čisti. Briketi so pogosto ekstrudirani in vsebujejo številne sintetične dodatke, ki so navedeni na deklaraciji pod dodatki. Običajno gre za konzervanse, sintetične vitamine in minerale. Določeni briketi vsebujejo še barvila, da so privlačne barve. Ko preidete na naravno hrano, kot je na primer Naturavetal hrana, se telo začne čistiti vseh teh presnovkov in toksinov.
Kdaj je čas za menjavo hrane?
Za spremembo hrane pri psu se odločimo takrat, ko vidimo, da določena hrana psu ne ustreza ali mu povzroča različne alergije in prebavne težave. Če opazite, da pes pogosto bruha, ima drisko ali ga napenja, je čas, da razmislite o menjavi hrane. Vsako menjavo hrane morate izvesti postopoma, da se črevesna flora postopoma prilagaja na drugačno prehrano. Izbira nove hrane naj bo premišljena, podrobno preglejte deklaracijo. Če ste na primer hranili s piščancem in opažate, da ima pes drisko in se praska, je možno, da mu piščanec ne ustreza.
Prekomerna menjava hrane: Past za lastnike in pse
Neprestana menjava hrane pri psih, ker pes noče ničesar jesti (ob tem, da je igriv in razigran), je nesmiselna. Psi se znajo hitro razvaditi, prav tako nas znajo zelo dobro pretentati in izkoriščati za hrano, ki jim je bolj po godu, ne pa zanje zdrava. Torej psi znajo zavračati svojo hrano, medtem ko bi človeško (začinjeno in soljeno ter predelano hrano) z veseljem pojedli. Če vaš pes izsiljuje na tak način, je menjava hrane nesmiselna, saj ni problem v hrani, temveč v režimu hranjenja.
Smiselno je enkrat ali maksimalno dvakrat zamenjati okus in, če pes ničesar noče jesti in je zdrav, pomeni, da morate spremeniti način hranjenja. Pri tem zelo pomaga, da pes nima hrane ves čas na voljo. Hrana mu naj bo ponujena le 2-3x na dan, če ne poje obroka, se mu ga odvzame in ponudi pri naslednjem hranjenju.
Prednosti naravne hladno stiskane hrane
Veliko lastnikov psov že hrani svoje kosmatince z naravno hladno stiskano hrano, saj je lažje prebavljiva, v želodcu psa se ne napihne. Psi imajo urejeno prebavo, čvrst kakec, vitalno telo, zdravo kožo in sijočo dlako.
Zakaj je pasja hrana Feedko najboljša izbira za vašega psa?
Razvoj mladičev v maternici: Kaj se dogaja med brejostjo?
Proces razvoja mladičev v maternici je kompleksen in fascinanten. Do oploditve jajčne celice pride v jajcevodu, vendar morajo semenčeca svojo vlogo opraviti najkasneje v 4 dneh po ovulaciji. Oplojena jajčna celica se prične v jajcevodu deliti in nastalo strukturo imenujemo morula. 15. dan po oploditvi nastane v središču morule votlinica, novonastalo strukturo pa imenujemo blastocista. Iz oboda te tvorbe se oblikujejo plodove membrane, iz drobnega vozlička celic pa se prične razvijati zarodek. Plodovi, ki se razporedijo dokaj enakomerno po rogovih maternice, se okrog 21. dneva začnejo razvijati v plodove. Okoli 35. dneva se v zarodku konča proces organogeneze, kar pomeni, da so vsi organi že zasnovani in se od tega trenutka le še razvijajo in rastejo. Govorimo o fetusu, torej je konec embrionalne razvojne faze. Po 35. dnevu plodovi zelo intenzivno rastejo, kar privede do dramatičnih sprememb v obliki trebuha pri psici. Seveda so spremembe manj izrazite, če psica nosi samo enega ali dva mladiča.
Porod pravzaprav povzročijo mladički! Ko namreč dozorijo in dosežejo določeno velikost, se v maternici naenkrat ne počutijo več udobno. To je zunanja plodova ovojnica, strokovno imenovana alantohorij, skupaj z delom maternične sluznice, ki je z omenjeno ovojnico v tesnem stiku. Preko tega stika, kjer se drobne resice ovojnice vraščajo v sluznico, prehajajo od matere v plod hranilne snovi in plini (kisik). Zaradi tega, ker je del, ki se vrašča v maternico, oblikovan kot nekakšen pas, ki obkroža vsakega posameznega mladička, imenujemo posteljico pri psici tudi placenta zonaria.
Zarodek neposredno obkroža ovojnica, imenovana amnij ali amnijski mehur. V njem je tekočina, ki ščiti zarodek pred poškodbami med brejostjo, zelo pomemben pa je amnijski mehur med porodom, ko pred mladičkom širi porodne poti. Skozi popek je zarodek povezan še z dvema mehurjema, od katerih sprejema oziroma vanje izloča lastne odpadne snovi. Plodovo tekočino obarva zeleno barvilo, imenovano uteroverdin, ki nastane pri presnovi krvi, ki povsem normalno priteče iz kapilar maternične sluznice ob robovih placente.
Zgodnje odkrivanje brejosti pri psicah
Zunanji znaki brejosti so pred 35. dnevom še zelo neizraziti in jih neizkušeni lastnik s težavo odkrije. V takem primeru nam bo v veliko pomoč veterinar, ki lahko s pomočjo ultrazvoka ugotovi brejost že med drugim in tretjim tednom, bolj zanesljivo pa okrog 25. dneva. Sicer lahko veterinar zarodke, stare 20 do 30 dni, tudi otipa preko trebušne stene, vendar samo pri manjših in bolj suhih psicah. Pri živalih z globokim trebuhom takšna diagnostika ne pride v poštev, ker majhnih zarodkov ni mogoče zaznati. Kasneje, po prvem mesecu brejosti, postanejo zarodki zaradi nabiranja tekočine v ovojnicah mehkejši. Takrat jih tudi pri vitkih psicah ne moremo več zaznati s tipanjem preko trebušne stene. Zanesljivo ugotavljanje brejosti je spet mogoče šele po 45. dneh, ko lahko s pomočjo rentgenskih slik zaznamo tudi kosti mladičkov. Enostavna metoda zgodnjega ugotavljanja nosečnosti pri ženskah s pomočjo hitrega testa pri psici ne pride v poštev.
Spremembe med brejostjo
Spremembe, ki jih povzročijo hormoni in kasneje tudi zarodki sami, postajajo pri psici vidne šele po petem tednu brejosti. Hormonske spremembe in povečana maternica, ki pritiska na organe v trebušni votlini, pri večini brejih psic povzročajo jutranjo slabost, pogosto jo spremlja tudi bruhanje in neješčnost, ki traja do poldneva. Čeprav običajno posebno zdravljenje ni potrebno (če veste, da gre za brejost), bi bilo primerno povečati število dnevnih obrokov. Hormoni brejosti povečajo pretok krvi skozi mlečno žlezo in seske psice. Ti nabreknejo in dobijo temnejšo, skoraj vijolično barvo. Spremembe so najbolj izrazite na zadnjem paru seskov. Mlečna žleza v celoti postaja vse večja in za nekatere psice moteča, tako da živali ta predel pogosto ližejo ali celo grizejo. Precej zanesljiv znak brejosti je tudi belkast izcedek iz nožnice, ki se običajno pojavi po petem tednu. Izrazito povečan trebuh, sicer tako izrazit pri nosečnicah, se pojavi pri breji psici relativno pozno. Posebej pri velikih pasmah ni skoraj nikakršnega povečanja vse do šestega tedna (trebuh se torej poveča šele tri tedne pred porodom!), vendar pa lahko spremembo opazimo nenadoma, skoraj preko noči. V tem trenutku so zarodki že tako veliki, da se maternična roga povesita navzdol, kar opazimo v spremembi trebušne linije pri visoko breji psici.
Priprava na porod: Instinkti in človeška skrb
Pasja zmedenost pride največkrat do izraza ravno v času rojevanja mladičev (kotitve). Psica je zelo navezana na človeka, ki zanjo skrbi, zato želi biti ob prihajajočem porodu v stanovanju, deležna pozornosti svojega človeškega prijatelja. Seveda pa ji volčji instinkt pravi, da mora za mladičke pripraviti topel, varen prostor, kjer bodo skriti pred očmi drugih. Pred kotitvijo pride volčji instinkt v nasprotje z navezanostjo na človeka, ki se je pri nekaterih pasmah v času udomačitve razvila do neverjetne stopnje. Večina psic ob kotitvi dobro prenese prisotnost človeka, na katerega je navezana. Takrat je dobrodošla tudi človekova pomoč, vendar mora biti diskretna. Če bomo zganjali prevelik hrup in iz dogodka naredili atrakcijo za prijatelje in sosede, bomo seveda imeli težave.
Večina neizkušenih lastnikov meni, da sami porodu ne bodo kos, vendar je strah najpogosteje odveč. Pomembno pa je, da se čim bolje poučimo o normalnem poteku kotitve in o dogodku pravočasno obvestimo svojega veterinarja. Nekatere psice, posebej, če so zelo navezane na lastnika, lahko ob kotitvi reagirajo pretirano občutljivo, kar pri lastniku povzroči strah in negotovost. Takšna psica lahko porod celo zavestno zadržuje. Težavne so lahko tudi psice, ki ne pokažejo niti najmanjšega interesa za svoje komaj rojene mladiče. Takšno obnašanje je bolj pogosto pri psicah delovnih pasem, pa tudi pri zelo malih pasmah, na primer pekinčanu. Na žalost dogajanja ne moremo vnaprej predvideti, razen če smo imeli podobne težave že pri prejšnjih leglih. Bolje je, da psice, ki odklanja mladiče, ne pripuščamo več, saj je psičke ob takšni "materi" izredno težavno vzrediti.
Skrb za brejo psico: Prehrana in gibanje
V času brejosti, ki traja pri psih v povprečju 63 dni (od 54 do 72 dni), bomo morali svoji ljubljenki posvetiti nekoliko več pozornosti in skrbi kot sicer. Žival v brejosti (še posebej pa kasneje, ko doji mladiče) potrebuje večjo mero hranilnih snovi. Danes žal vse več lastnikov pretirava z nakupi najrazličnejših vitaminskih in mineralnih dodatkov. To storijo z najboljšimi nameni, vendar je učinek teh "čudežnih pripravkov" najpogosteje prav nasproten. Najenostavneje in najbolje je žival hraniti s kakovostno popolno hrano za doječe in breje psice, saj takšna hrana vsebuje vse potrebne hranilne snovi, tudi vitamine in minerale. S prilagojeno prehrano moramo pričeti najkasneje s petim tednom brejosti, ko pričnejo zarodki hitreje rasti, potrebe psice pa strmo naraščajo. Primerna oskrba je pomembna tudi za doseganje kakovostnega mleziva - prvega mleka, ki daje zaščito novorojenim psičkom. Pri prehrani z neustreznimi beljakovinami in premajhno količino vitaminov (predvsem vitaminov E in B) bo mlezivo vsebovalo premalo protiteles za ustrezno zaščito mladičev. Potrebe psice v celotnem obdobju brejosti in času dojenja prikazuje grafikon. Žival v prvih dveh tretjinah brejosti ne potrebuje prav nič večjega dnevnega obroka kot pred brejostjo. V tem obdobju ponudimo psici dva ali tri dnevne obroke, skupen dnevni obrok pa naj bo od 25 do 50% bogatejši kot pred brejostjo. Če nimate izkušenj, bo najbolje brejo psico redno (tedensko) tehtati. Kot vodilo naj velja, da lahko svojo optimalno telesno težo neposredno pred porodom prekorači le za okoli 15%.
Če smo se odločili, da bomo hrano za svojo ljubljenko pripravljali sami, je prav poiskati nasvet pri izkušenih vzrediteljih ali veterinarjih. Osnovne sestavine (meso, skuta, žitni kosmiči, testenine…) moramo dopolniti s primerno količino mineralov in vitaminov. Izbor teh dodatkov je danes že precej bogat, vendar bo kar težko najti pravega. Če se bomo zanašali na lastno znanje o sestavi živil in prehranskih potrebah živali, obrok zelo verjetno ne bo takšen, kot bi ga psica potrebovala.
Najprimernejši so vsakodnevni sprehodi, ki pa naj ne bodo prenaporni. Izogibajmo se predolgim strminam, skokom preko ovir in v hladno vodo, saj brejost nikakor ni pravi čas za takšne športne aktivnosti. V vročih poletnih dneh se s psico sprehodimo raje zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature zmernejše. Nikakor ne smemo živali "pozabiti" v segretem avtomobilu. Tudi daljšim vožnjam se v vročih dneh raje izognimo, saj lahko visoka vročina moti razvoj nežnih zarodkov v maternici psice. Proti koncu brejosti naj bodo sprehodi čim krajši, nikakor pa jih ne smemo opustiti. Vsakodnevno gibanje namreč ugodno vpliva na delovanje prebavil in preprečuje zaprtje, ki se sicer precej pogosto pojavi v visoki brejosti. Proti koncu brejosti bo psica le s težavo zadrževala urin dalj časa, zato jo moramo pogosteje peljati iz hiše ali ji zagotoviti prost dostop do vrta. Vzrok za pogostejše uriniranje v pozni brejosti je pritisk povečane maternice na sečni mehur, ki ne sprejme več toliko tekočine.
Novost, ki jo boste opazili pri večini brejih psic, je tudi kopanje lukenj. V brejosti tudi dlaka raste drugače. Po kotitvi izgubi psica kar naenkrat precejšnjo količino dlake, njena kakovost pa bo v največji meri odvisna od načina in ustreznosti prehrane. Pri dolgodlakih pasmah bo potrebno tudi vsakodnevno krtačenje in česanje. Nekoliko bolj bodimo pazljivi pri uporabi insekticidnih sprejev in kopeli. Snovi, ki sicer za psa (v majhnih odmerkih) niso strupene, lahko v brejosti zelo neugodno vplivajo na zarodke, zato se pred uporabo raje posvetujmo z veterinarjem. Tudi, če s psico obiščete veterinarsko ordinacijo iz kateregakoli drugega razloga, opozorite veterinarja, da je žival breja.
Odprava zajedavcev v času brejosti
Pomemben ukrep v brejosti je tudi odprava notranjih zajedavcev. Posebej težavne so ličinke pasje gliste (Toxocara canis), ki preidejo v brejosti preko posteljice v zarodke. Ti se tako že skotijo polni parazitov. Prav tako lahko omenjeni zajedavci okužijo mladičke tudi z materinim mlekom, zato je zelo pomembno, da psico med brejostjo zdravimo in poskušamo neprijetne zajedavce odstraniti, ko jih hormoni brejosti sprostijo iz telesa matere. Žal še ne obstajajo antihelmintiki, s katerimi bi bilo mogoče uničiti tudi ličinke zajedavca, ki mirujejo v telesnih tkivih, vendar lahko okuženost mladičkov zmanjšamo z dajanjem zdravil v pravem obdobju brejosti. Najbolje je obiskati veterinarja, ki bo predpisal vrstni red razglistenja breje psice in svetoval ukrepe pri mladičkih. Posebej moramo biti pozorni do psice v prvih treh tednih po oploditvi, ko sicer še ne vemo, če je psica breja, saj je ta čas kritičen za preživetje nežnih zarodkov. Prehrano moramo v zadnji tretjini brejosti prilagoditi povečanim potrebam psice v tem obdobju! Ne naredimo napake in živali pretirano zredimo, saj utegne imeti težave ob porodu. Dolgodlako psico tudi v brejosti redno krtačite.
Dojenje pri psih in prehod na novo hrano
Vprašanje o prenehanju dojenja pri psih je pomembno, čeprav se v besedilu pojavlja tudi veliko informacij o dojenju pri ljudeh. Ključno je, da se dojenje pri psih, tako kot pri ljudeh, odvija tako dolgo, dokler obema, materi in mladičku, to ustreza. Idealno bi bilo, da se mladiček odstavi sam, ko preraste potrebo po dojenju. Vsak doječi par ima pravico, da se odloči, kdaj je pravi čas za odstavljanje, pri čemer naj se upoštevajo želje in potrebe obeh. V idealnih okoliščinah naj bi dojenje prenehalo takrat, ko mladiček sam preraste potrebo po dojenju in se sam odstavi. Ker pa ne živimo v idealnih okoliščinah, naj bo odstavljanje speljano počasi in z ljubeznijo.
Obstaja več metod za postopno odstavljanje, ki so opisane tudi v kontekstu dojenja pri ljudeh, vendar je princip enak:
- "Ne ponujaj - ne odbijaj": Ta metoda je zanesljiva in varna. Otroku dojenja enostavno ne ponudite. Če pa pokaže željo, mu jo ustrežete.
- "Zamotitev": Otroka, ki se želi dojiti, lahko zamotite na več načinov: ponudite mu pijačo, igračko, igro, branje ali ga preprosto objemite in zibajte.
- "Nadomestilo": Otroku ponudite hrano ali pijačo namesto dojenja. Pri tem je pomembno ponuditi zdravo hrano, ne sladkarij ali nezdravih prigrizkov.
- "Zakasnitev": Otroku povejte, naj počaka trenutek ali dva, preden se doji. To podaljšuje čas odstavljanja.
- "Skrajšanje trajanja podojev": Otrok se lahko doji, kadarkoli hoče, vendar je trajanje podoja omejeno.
- "Sporazumno odstavljanje": Starši se z otrokom pogovorijo o prenehanju dojenja, pogosto ob kakšnem posebne priložnosti ali darilu.
- "Očka - na pomoč!": Partner lahko prevzame del skrbi, še posebej ponoči, da se otrok odvikne od nočnega dojenja pri mami.
Proces odstavljanja terja čas, nežnost, potrpežljivost in ukvarjanje z mladičkom. Ne smemo pozabiti, da je dojenje poleg hranjenja tudi pomemben vir čustvene bližine, varnosti in tolažbe. Zato je ključno, da je odstavljanje postopno in ljubeče.
Prehod na novo hrano: Nasveti veterinarja
Če imate dvome glede zdravja vašega psa, vam lahko veterinar pomaga ugotoviti, katera hrana je ustrezna za vašega hišnega ljubljenčka. Veterinar vam lahko pove tudi, kdaj in kako lahko uspešno izvedete prehod na novo hrano. Ko se odločite za prehod na drugo hrano, vam priporočamo postopen prehod. S počasnim navajanjem hišnega ljubljenčka na novo hrano mu boste pomagali preprečiti težave z želodcem. Novo prehrano uvajajte kot manjši delež stare prehrane in nato tekom enega tedna postopoma manjšajte delež stare prehrane in večajte delež nove prehrane, dokler se vaš hišni ljubljenček popolnoma ne navadi na novo prehrano. Če po nekaj dneh vsi znaki kažejo dobro, začnite spreminjati razmerje med novo in staro hrano. Postopoma povečujte delež nove hrane, tako da je po štirih dneh razmerje 50 : 50, po šestih dneh pa naj nova hrana predstavlja 75 % in stara 25 %. Če pes dobro prenaša hrano, naj po sedmih ali osmih dneh nova hrana predstavlja 100 % njegovega vnosa. Dobro je, da se pri uvajanju nove prehrane držite običajne rutine hranjenja, pri čemer ne spreminjajte ur obrokov in območja, kjer se žival hrani.
Posebna vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE: Imamo 20-mesečno avstralsko ovčarko (teža 25 kg), katero bi želeli sterilizirati. Trenutno je psička v fazi gonitve in sumimo, da je prišlo do naskoka. Brejosti ne želimo in bi v primeru oploditve želeli prekiniti. Zanima me, ali lahko v tej fazi opravite sterilizacijo (laparoskopsko) in se brejost tako prekine, ali pa je potrebno najprej brejost prekinili (svetovali so alizin) in šele čez mesec ali dva psičko sterilizirati?
ODGOVOR: V primeru, da se izkaže, da je psička breja (3 tedne po naskoku opravite ultrazvok), laparoskopske sterilizacije ni mogoče opraviti oz. se to odsvetuje. V primeru nezaželene brejosti se takrat lahko opravi klasična ovariohisterektomija (odstranitev jajčnikov in maternice) ali pa abortus. Laparoskopsko sterilizacijo se lahko opravi minimalno 2 meseca po končani gonitvi ali abortusu.
tags: #prenehanje #dojenja #pri #psih