Pozitiven test nosečnosti je večinoma razlog za veselje in srečo, še posebej, kadar je nosečnost težko pričakovana. Vendar se na prvem ultrazvočnem pregledu, ko ginekolog ugotovi večplodno nosečnost, tem občutkom lahko pridružijo skrb, strah in negotovost. Ker je možnih več zapletov, ginekologi obravnavajo večplodno nosečnost kot rizično nosečnost in svetujejo, naj nosečnice ravnajo odgovorno ter strogo upoštevajo navodila lečečega ginekologa. Število dvojčkov se je v zadnjih treh desetletjih skoraj podvojilo, kar je predvsem posledica večjega obsega zdravljenja neplodnosti (spodbujanje ovulacije, postopki zunajtelesne oploditve) in naraščajoče starosti nosečnic. Vendar pa ta porast prinaša s seboj tudi večje tveganje za prezgodnji porod, ki je pri dvojčkih bistveno pogostejši kot pri enoplodnih nosečnostih.
Pogostost in vzroki za večplodno nosečnost
Naraščajoča stopnja rojstev dvojčkov je tesno povezana z napredkom v medicinski tehnologiji, zlasti z razvojem metod za zdravljenje neplodnosti. Zunajtelesna oploditev (IVF) in hormonska terapija za spodbujanje ovulacije omogočata parom, ki se za družino odločajo kasneje v življenju, da zanosijo. Vendar pa lahko ti postopki povečajo verjetnost za večplodno nosečnost, saj se v maternico včasih prenese več zarodkov ali pa hormoni spodbujajo sproščanje več jajčec. Tehnike, kot je prenos več zarodkov v IVF-u, so bile včasih običajne za povečanje možnosti za uspešno nosečnost, vendar se zdaj regulatorji, kot je v Združenem kraljestvu, zavzemajo za prenos le enega zarodka, da bi se zmanjšalo tveganje za prezgodnji porod in druge zaplete.
Poleg zdravljenja neplodnosti k porastu rojstev dvojčkov prispeva tudi naraščajoča povprečna starost nosečnic v državah z visokim in srednjim dohodkom. Starejše ženske imajo lahko, kot kažejo raziskave, večje možnosti za naravno zanositev dvojčkov. Poleg tega se rast prebivalstva beleži tudi v Afriki, ki ima že dolgo relativno visoko stopnjo bratskih dvojčkov. V osemdesetih letih je bila stopnja rodnosti dvojčkov v podsaharski Afriki približno dvakrat večja kot v Združenem kraljestvu, čeprav se je ta razlika v zadnjih desetletjih zmanjšala.
Posebnosti in možni zapleti večplodne nosečnosti
Večplodna nosečnost, še posebej nosečnost z dvojčki, je po definiciji rizična nosečnost. To pomeni, da je povečano tveganje za vrsto zapletov, ki lahko prizadenejo tako nosečnico kot razvijajoče se plodove. V zgodnji nosečnosti se lahko pojavijo močnejše in pogostejše slabosti ter bruhanje. Verjetnost spontanih splavov je prav tako večja.
Eden najpomembnejših in najpogostejših zapletov pri večplodnih nosečnostih je prezgodnji porod. Prezgodnji porod je definiran kot porod pred 37. tednom nosečnosti. Pri dvojčkih se ta verjetnost bistveno poveča, saj maternica zaradi večjega bremena (dveh plodov, dveh posteljic, večje količine plodovnice) pogosto ne zmore prenesti celotne nosečnosti do konca. Zato se porod v primeru dvojčkov pogosto sproži spontano ali pa je medicinsko indiciran pred 38. tednom nosečnosti.
Poleg prezgodnjega poroda obstajajo še drugi specifični zapleti za večplodne nosečnosti:
- Zastoj v rasti plodov in razlika v rasti plodov: Eden ali oba plodova lahko rasteta počasneje, kot bi bilo pričakovano. Lahko se pojavi tudi znatna razlika v velikosti med dvojčkoma. V enem od primerov, opisanih v priloženih besedilih, so meritve pokazale razliko v rasti med plodom A (punčka) in plodom B (fantek), kar je vplivalo na skrb glede nadaljnjega razvoja.
- Sindrom transfuzije od dvojčka k dvojčku (TTTS): Ta resen zaplet se pojavi pri enojajčnih dvojčkih, ki si delijo posteljico z neenakomerno porazdelitvijo krvnih žil. Eden od dvojčkov (donor) daje preveč krvi drugemu dvojčku (prejemnik), kar lahko ogrozi življenje obeh. V enem od primerov je bila nosečnica zaradi suma na TTTS napotena na specialistični pregled, kjer je bila uspešno zdravljena z lasersko operacijo.
- Večja pogostost prirojenih napak: Statistike kažejo, da je pri večplodnih nosečnostih nekoliko večja verjetnost za razvoj določenih prirojenih napak.
- Preeklampsija in bolezni z zvišanim krvnim tlakom: Pri nosečnicah z dvojčki je povečano tveganje za razvoj hipertenzije v nosečnosti, preeklampsije (stanje, ki ga zaznamuje visok krvni tlak in prisotnost beljakovin v urinu) ter gestoze.
- Slabokrvnost in nosečnostna sladkorna bolezen: Te težave se prav tako pogosteje pojavljajo pri nosečnicah z večplodno nosečnostjo.
Vodenje večplodne nosečnosti
Zaradi povečanega tveganja zahteva večplodna nosečnost skrbno in pogostejše spremljanje s strani zdravstvenega osebja. Priporočljivi so presejalni testi za odkrivanje kromosomskih napak, kot so nuhalna svetlina, dvojni hormonski test in neinvazivni prenatalni test (NIPT). Ultrazvočni pregledi so ključni za spremljanje rasti in razvoja plodov ter za zgodnje odkrivanje morebitnih zapletov. Posebno pozornost namenjajo merjenju dolžine materničnega vratu med 20. in 22. tednom nosečnosti, saj je krajši maternični vrat lahko znak povečanega tveganja za prezgodnji porod. V nekaterih primerih se večplodne nosečnosti vodijo na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene oskrbe, kar vključuje specialistične centre.
Vprašanje, ki ga je postavila nosečnica v 6. mesecu nosečnosti, odraža pogosto skrb glede zadostnosti opravljenih preiskav. Poudarja, da jo je ginekolog napotil le na preiskave krvi in urina, medtem ko bi si ona želela dodatnih preiskav za zagotovitev normalnega razvoja dvojčkov. To poudarja pomen informiranosti nosečnic in pomena aktivnega sodelovanja pri vodenju nosečnosti.
Posebnosti pri porodu dvojčkov
Ker so zapleti pri dvojčkih pogostejši, zlasti po 38. tednu nosečnosti, se porod v tem obdobju pogosto sproži ali se načrtuje. Način poroda je močno odvisen od lege obeh dvojčkov v maternici. Če je vodilni plod v glavični vstavi in sta plodova primerno velika, je možen vaginalni porod. Vendar pa se skoraj polovica večplodnih nosečnosti konča s carskim rezom. Indikacije za carski rez so lahko povezane z zdravstvenim stanjem matere, položajem plodov ali nujnim stanjem med samim porodom.
V primeru, da je eden od dvojčkov v medenični vstavi, ali če obstajajo drugi zapleti, se pogosto odločijo za carski rez. Tudi v primeru, ko je eden od dvojčkov večji od drugega, ali če obstaja razlika v rasti, se lahko odločijo za carski rez, da bi zmanjšali tveganje za zaplete med vaginalnim porodom.
Podpora in izobraževanje za starše dvojčkov
Raziskave, kot je bila izvedena v Veliki Britaniji med starši dvojčkov, so pokazale, da dve tretjini staršev pred rojstvom dvojčkov niso imela dovolj informacij o negi in skrbi za dvojčka. Britanska dobrodelna organizacija za starše dvojčkov Tamba poudarja, da bi ustrezno svetovanje lahko pomagalo preprečiti poporodno depresijo pri mamicah dvojčkov. To svetovanje bi moralo vključevati nasvete o dojenju dveh ali več otrok hkrati, prepoznavanju znakov poporodne depresije in usmeritvah, kam se lahko starši obrnejo po pomoč.
Najboljši nasveti za vzgojo dvojčkov (od staršev dvojčkov)
Zaskrbljujoče je, da le majhen odstotek mamic dvojčkov (v eni raziskavi le 36 %) dobi možnost dodatnega izobraževanja o skrbi za večplodne otroke, pogosto v obliki enega predavanja v porodnišnici. To pomeni, da številne bodoče mamice ostanejo brez pomembnih informacij in nasvetov za zdravo nosečnost z dvojčki ter za prepoznavanje in preprečevanje zapletov, ki so pogosti v večplodnih nosečnostih. Tamba poudarja, da bi moralo biti svetovanje po meri za starše večplodnih nosečnosti pravilo, ne izjema, saj raziskave kažejo, da takšno svetovanje pomaga zmanjšati zaplete tako pri materah kot pri njihovih otrocih.
Primeri iz prakse: Izkušnje z dvojčki
Primer družine Prevolnik ponazarja, kako lahko napredna medicinska tehnologija reši življenja tudi v primeru resnih zapletov. Njihova nosečnost z enojajčnimi dvojčki je bila ogrožena zaradi sindroma transfuzije med dvojčki (TTTS). Po srečnem naključju so naleteli na zdravnika, specializiranega za kirurgijo fetusov, ki jim je z lasersko operacijo omogočil ohranitev nosečnosti. Kljub temu, da so se soočili s prezgodnjim porodom v 27. tednu, sta Maks in Miha preživela in danes sta zdrava sedemletnika. Njihova izkušnja poudarja pomembnost zgodnjega odkrivanja in zdravljenja TTTS ter izpostavlja ranljivost prezgodaj rojenih otrok.
Druga izkušnja opisuje porod dvojčkov v 36. tednu nosečnosti. Kljub temu, da sta bila otroka ob rojstvu relativno dobro razvita, sta kot "pozna nedonošenčka" zahtevala posebno pozornost. Eden od dvojčkov, David, je imel težave pri hranjenju in pridobivanju telesne teže, kar je zahtevalo uporabo tehtnice za spremljanje napredka in dodatno črpanje mleka. Ta primer poudarja, da tudi otroci, rojeni "blizu termina", lahko potrebujejo dodatno podporo in skrb.
Pozni nedonošenčki: Izzivi, ki jih ne smemo zanemariti
Porast rojstev dvojčkov je povezan tudi z naraščajočim pojavom "pozni nedonošenčkov", ki se rodijo med 34. in 36. tednom nosečnosti. Čeprav so ti otroci ob rojstvu videti skoraj enako kot donošenčki, se pogosto soočajo z omejenimi sposobnostmi prilagajanja na življenje zunaj maternice. Med pogoste težave spadajo hipoglikemija (nizka raven sladkorja v krvi), podhladitev, dihalna stiska, zlatenica in bakterijske okužbe. Njihovo hranjenje je lahko manj učinkovito, kar pogosto vodi do ponovnih sprejemov v bolnišnico po odpustu. Ti zapleti ne vplivajo le na zdravje otroka, temveč tudi na organizacijo zdravstvene oskrbe in povečujejo stroške zdravljenja.
Vzroki za prezgodnji porod v 36. tednu so lahko raznoliki, vključno z okužbami, večplodno nosečnostjo, anomalijami ploda ali maternice, preeklampsijo, zgodovino prezgodnjih porodov ali nezrelim materničnim vratom. Zato je ključno redno spremljanje s strani ginekologa in babice, vključno s pogostejšimi pregledi, spremljanjem krvnega tlaka, zastajanja vode, telesne teže in velikosti trebuha. Priporočljiv je tudi bris nožnice na streptokok skupine B (GBS).
Medicinsko induciran porod in maturacijsko zdravljenje
V nekaterih primerih, ko je tveganje nadaljevanja nosečnosti za mater in/ali plod večje od tveganja prezgodnjega poroda za novorojenčka, je medicinsko indiciran sprožitev poroda ali načrtovani carski rez pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. V takšnih situacijah je priporočljivo maturacijsko zdravljenje s glukokortikoidi. Ta zdravila pospešijo razvoj pljučne funkcije ploda, saj tudi po dopolnjenem 34. tednu nosečnosti pljuča še niso povsem razvita. Glede na medicinske smernice, kot jih je pojasnil dr. Pušenjak, se injekcije za dozorevanje plodovih pljuč dajejo, če obstaja utemeljen sum na prezgodnji porod v naslednjih 7 do 10 dneh, ali če je maternični vrat krajši od 25 mm pred 24. tednom nosečnosti. Preventivno dajanje steroidov brez jasne indikacije ni priporočljivo.
Preprečevanje prezgodnjega poroda in skrb za zdravje
Za zmanjšanje tveganja za prezgodnji porod se priporočajo določeni ukrepi, ki vključujejo izogibanje stresu in pretiranim fizičnim naporom, pravilno higieno ter v nekaterih primerih abstinenco od spolnih odnosov. Uporaba nožničnih antiseptikov, kot so svečke na osnovi mlečne kisline, lahko pomaga zniževati pH nožnice in s tem zmanjšuje možnost razvoja patogenih bakterij. Redni pregledi pri ginekologu in upoštevanje njegovih navodil so ključni. V primeru diagnosticiranega zastoja v rasti ploda lahko zdravnik predpiše nizke odmerke aspirina.
Zgodbe mamic, ki so se soočile s prezgodnjim porodom dvojčkov, poudarjajo pomen podpore in informacij. V Sloveniji porodnišnice nudijo oskrbo za nedonošenčke, pri čemer se stopnja oskrbe razlikuje glede na gestacijsko starost in zdravstveno stanje otroka. Spodbujanje prisotnosti matere ob otroku ter podpora dojenju sta ključnega pomena za dobrobit dojenčka in matere.
Skrb za zdravje dvojčkov se začne že v nosečnosti, z odgovornim vodenjem nosečnosti, rednimi pregledi in upoštevanjem zdravniških navodil. Čeprav je prezgodnji porod pri dvojčkih pogostejši, lahko s pravilno oskrbo in podporo zagotovimo najboljše možne pogoje za zdrav razvoj obeh otrok.
tags: #prezgodnji #porod #dvojckov