Dojenje telet predstavlja temelj za vzrejo zdravih plemenskih telic, ki bodo v prihodnosti predstavljale donosne molznice in zagotavljale dobre gospodarske rezultate na kmetiji. Kljub temu, da ne obstaja en sam, univerzalen recept za uspešno rejo, je razumevanje osnovnih principov prehrane in zdravstvenega varstva mladih živali ključno. "Poceni" vzreja telet se na dolgi rok ne izplača, saj se napake pri vzreji odražajo pri odraslih živalih z nižjo življenjsko prirejo in posledično gospodarsko škodo za rejca. Stroški krme namreč predstavljajo med 55 in 65 % vseh stroškov pri vzreji plemenske telice, pri čemer se kar 95 % teh stroškov pojavi po odstavitvi teleta. Zato odločitev za nakup cenovno ugodnejšega mlečnega nadomestka, ki bi lahko ogrozil zdravje in razvoj teleta, ni gospodarna.
Prebava novorojenega teleta: Posebnosti in kritične faze
Prebavni sistem novorojenega teleta se bistveno razlikuje od odraslega goveda. V prvih dneh življenja teleta nimajo razvite sposobnosti prebave voluminozne krme. Edini funkcionalni želodec pri novorojenih teletih je siriščnik, ki predstavlja več kot dve tretjini celotnega volumna vseh štirih želodcev, medtem ko pri odraslem govedu predstavlja manj kot tretjino.
Mlezivo - prva in najpomembnejša hrana telet
Mlezivo, ali kolostrum, je prva hrana, ki jo tele prejme po rojstvu. Njegova ključna vloga je oskrba teleta s protitelesi, ki so nujno potrebna za zaščito pred okužbami. Novorojeno tele še ne proizvaja kislin v siriščniku, kar omogoča, da se protitelesa v mlezivu ne razgradijo, temveč nespremenjena potujejo do črevesja, kjer se absorbirajo. Po drugi strani pa nevtralen ali rahlo kisel pH v siriščniku ne nudi zaščite pred patogenimi mikroorganizmi. Ti lahko, če vstopijo v siriščnik, potujejo naprej po prebavnem traktu in povzročijo prebavne težave ali celo hude bolezni. Zato je izjemno pomembno, da tele čimprej po rojstvu prejme zadostne količine kakovostnega mleziva.
Razvoj prebavnega sistema po rojstvu
Približno dva dni po rojstvu se začne proizvajati klorovodikova kislina, ki poskrbi za nizek pH v siriščniku in s tem za zaščito pred patogenimi mikroorganizmi. Pod vplivom encimov himozina in pepsina mleko v siriščniku koagulira in tvori čvrsto kepo, ki se počasi prebavlja. Teleta do starosti približno 10 dni lahko prebavljajo izključno mlečne beljakovine kazeine. Šele kasneje postanejo sposobna prebavljati tudi druge vrste mlečnih beljakovin. Popolna prebava koaguliranega mleka v siriščniku traja od 12 do 18 ur, zato se teleta napajajo v razmiku 12 ur.
Mlečni nadomestki na osnovi posnetega mleka v prahu vsebujejo beljakovine kazeine. Zato je izjemnega pomena, da mlečni nadomestki za novorojena teleta vsebujejo posneto mleko v prahu in ne samo sirotke v prahu.
Prebava mleka v siriščniku
Med prebavo v siriščniku mleko koagulira, pri čemer nastaneta koagulum (čvrsti del) in tekoči del.
- Tekoči del: Vsebuje sirotkine beljakovine in laktozo. Laktoza se nadalje razgradi do glukoze in galaktoze ter predstavlja vir energije. Sirotkine beljakovine se v tankem črevesu razgradijo do aminokislin.
- Čvrsti del: Vsebuje ostale beljakovine in maščobe. Maščobe se prebavijo pod vplivom encima lipaze, ki se izloča s slino v ustih telet. Daljši čas hranjenja z mlekom pomeni večjo proizvodnjo sline in s tem večjo količino encima lipaze, ki se pomeša z mlekom že v siriščniku, kar omogoča delno razgradnjo maščob. Ta mehanizem deluje tudi pri napajanju telet z vedrom na cucelj.
Razvoj vampa in prežvekovanje
Prva inokulacija vampa z bakterijami se začne z raziskovanjem okolice teleta, na primer z zauživanjem slame iz nastilja. Prvo prežvekovanje in ruminacije opazimo že pri starosti dveh tednov. Prežvekovanje spodbuja nastajanje sline, ki vsebuje sečnino in sodo bikarbono. Sečnina je vir dušika za vampove mikroorganizme, soda bikarbona pa deluje kot pufer in uravnava pH v vampu, s čimer preprečuje zakisanje.
Vamp se začne dobro razvijati, ko tele zauživa voluminozno krmo in koncentrate. Koncentrati zagotavljajo ne-vlakninske ogljikove hidrate (škrob, sladkorje), ki fermentirajo do propionske in maslene kisline, kar spodbuja rast in razvoj vampnih resic. Voluminozna krma, kot je slama ali seno, spodbuja mešanje vampne vsebine in s tem delovanje vampa kot celotnega sistema.
Za olajšanje rejcev in optimizacijo vzreje telet se uporabljajo "TMR starterji" - dopolnilne krmne mešanice, ki vsebujejo tako vlakninsko krmo kot koncentrate. Na primer, blagovni znamki LactaFlex in LactaSto sta zasnovani kot "TMR" starterji, ki zagotavljajo vsa hranila za pravilen razvoj vampa. LactaFlex je primeren za teleta od 7. dneva starosti do enega meseca, nato pa se ga nadomesti z LactaSto.
Ključni vidiki nege in hranjenja telet
Cilj vsakega rejca bi moralo biti zmanjševanje smrtnosti telet po porodu in kasneje. Najpomembnejši prvi korak k temu je zagotavljanje dovolj kvalitetnega kolostruma teletom takoj po telitvi. Cilj je podvojiti težo teleta ob odstavitvi. Brez izjemno pomembnega prvega hranjenja s kolostrumom imajo teleta manj možnosti za preživetje v prvih dneh življenja, saj se skotijo s premalo razvitim imunskim sistemom in z majhnimi maščobnimi rezervami, kar jih izpostavlja mrazu in bakterijam.
Imunoglobulini in njihova vloga
Imunoglobulini so protitelesa v kolostrumu. Ko jih tele zaužije, potujejo skozi želodec v tanko črevo, kjer se sprostijo v kri. Njihova absorpcija se po rojstvu hitro zmanjšuje. Študije kažejo, da je manj stresno za kravo in tele, če ju ločimo v roku 24 ur po telitvi, kar zmanjša njuno izpostavljenost patogenom in izboljša možnost za dober kolostrum.
Čas in kakovost molže za kolostrum
Čas telitve in molže krave vpliva na kakovost kolostruma. Kolostrum se takoj po porodu začne reabsorbirati nazaj v krvni obtok in se redči s povečevanjem proizvodnje mleka. Najboljši čas za molžo krave je med dvema in šestimi urami po telitvi. Teleta, hranjena v roku treh ur po telitvi, imajo najvišjo absorpcijo protiteles.
Priporočila za hranjenje s kolostrumom
V prvih dveh urah po rojstvu tele nahranimo s štirimi litri kolostruma. Protitelesa v kolostrumu vežejo nase bakterije, pri čemer ni pomembno, če se to dogaja v vedru ali v telesu živali. Ko enkrat vežejo nase bakterije, jih tele ne more več absorbirati.
Kolostrum je treba hitro ohladiti (na manj kot 4°C z uporabo ledene vode) in ga shraniti v posodah z veliko površino. Hranjenje s sondo skozi cevko je hiter in učinkovit način za zagotovitev, da dobi vsako tele priporočeno količino kmalu po telitvi. Po prvem ali drugem hranjenju se preide na hranjenje s stekleničko ali vedrom. Težava pri hranjenju starejših telet skozi cevko je, da lahko veliko mleka, namesto v siriščnik, zaide v vamp, ki še ni dovolj razvit, kar lahko povzroči bolezni. Pri starosti enega dneva je vamp tako majhen, da se vse, kar pride vanj, hitro prelije v siriščnik. Če je tele bolno in noče piti, ga je treba hraniti skozi cevko, vendar v manjših količinah (1-2 litra).
Prehod na redno mleko in trdo hrano
Po enem tednu hranjenja s kolostrumom se teleta prenesejo na redno hranjenje z mlekom. V tem obdobju je pomembno, da mlečni nadomestek vsebuje beljakovine izključno mlečnega izvora in po možnosti dodatek posušenega kolostruma ter drugih specifičnih sestavin, ki podpirajo zdravje telet.
Vodo je priporočljivo dajati teletom že v prvem tednu življenja, eno uro po hranjenju z mlekom ali mlečnim nadomestkom. Vodo je treba ponuditi teletom vsaj eno uro po hranjenju s kravjim mlekom ali mlekom za teleta.
Najkasneje do konca prvega tedna življenja bi morali začeti teleta hraniti s trdo hrano. Priporočljivo je uporabljati plitke posode in dajati pogosteje manjše količine vedno svežega predstarterja ter svežo vodo.
Starterji za teleta morajo vsebovati visoko kakovostne komponente z visoko okusnostjo in prebavljivostjo. Lahko so v obliki peletov, kosmičev ali mešanice s slamo. Za boljši okus se pogosto dodaja melasa. Ko tele (ali skupina telet) zaužije vsaj 1,5 kg starterja za teleta v več zaporednih dneh, je to pokazatelj, da je njegov vamp sposoben fermentacije trdne hrane.
Najpogostejše zdravstvene motnje pri teletih in njihovo obvladovanje
Driske: Driske se pri teletih lahko pojavijo že prvi dan po rojstvu. Najpogostejši povzročitelji so virusi (koronavirusi, rotavirusi) in bakterije (E. coli), pa tudi protozoarne okužbe (Cryptosporidium parvum).
- Koronavirusi: Povzročajo približno 10-80% vzrokov za zdravstvene motnje. Virus kroži v zaprtih čredah in se prenaša s starejših na novorojena teleta. Zato je ključno ločeno nastanitev mlajših telet. Okužena teleta ostanejo trajno prizadeta zaradi posledic na prebavilih.
- Rotavirusi: Najpogosteje v prvih 5-14 dneh po telitvi. Prizadenejo celice črevesnih resic, kar vodi do močne driske. Smrtnost lahko dosega 5-60%. Preventiva vključuje čiste in suhe bokse ter razkuževanje.
- E. Coli: Najpogostejši bakterijski povzročitelj. Vodi do hudega vnetja črevesne sluznice. Bakterija je vedno prisotna v okolju, problem nastane ob slabi odpornosti telet.
- Protozoarne okužbe (Cryptosporidium parvum): Povzročajo apatična, neješča in močno dehidrirana teleta z vodeno, zeleno drisko. Bolezen je izredno nalezljiva.
Napačno napajanje:
- Neustrezna priprava in temperatura napoja: Prehladno ali prevroče mleko vodi do prebavnih motenj. Pri hladnem napoju encim himozin ne deluje, mleko nesesirjeno potuje v dvanajstnik in se začne gnilo razkrajati, kar povzroči belo do bledo rumeno drisko. Priporočljiva temperatura napoja je 40-42 °C. Neustrezno mleko (antibiotikčno, z veliko somatskih celic) lahko povzroči odpornost na antibiotike in poruši prebavo.
Zdravljenje prebavnih motenj:
Najboljša preventiva je skrb za čiste, zračne in dovolj velike bokse, zagotavljanje kvalitetnega mleziva in cepljenje mater. Ob pojavu driske se teletu odvzame mleko in se ga napaja samo s svežo vodo ter elektrolitskimi pripravki. Za terapijo se uporabljajo pripravki kot so Hydrafeed in Diafeed, ki preprečujejo dehidracijo, dodajajo energijo, zaustavijo drisko in nadomestijo izgubljene elektrolite.
Vloga rejca in strokovne podpore
Reja telet je kompleksen proces, ki zahteva natančno načrtovanje in skrb. Poleg pravilne prehrane in zdravstvenega varstva, je pomembno tudi zagotavljanje ustreznih pogojev za rast in razvoj.
Oprema za nego telet:
- Dude za napajalna vedra: Omogočajo uravnavanje pretoka mleka in naravno sesanje, kar izboljšuje prebavo in zmanjšuje požiranje zraka.
- Nagobčniki in ščiti proti sesanju: Preprečujejo neželeno medsebojno sesanje med teleti, ki lahko povzroči poškodbe in vnetje.
- Naprava za dvigovanje goveda: Nepogrešljiva pri težkih ali zapletenih teličkah za varno in učinkovito dvigovanje.
- Pripomočki za nego kopit (nož za parklje, bukov katran): Ključni za mobilnost in dobro počutje goveda.
- Krtače za govedo: Pomagajo pri čiščenju, masaži in spodbujanju prekrvavitve kože.
Pomen zgodnje diagnoze in ukrepanja
Rejci morajo biti pozorni na duševno stanje, apetit, izločke, temperaturo in obnašanje goveda. Ob pojavu blage disterije se priporoča manj mleka in dodajanje tople vode. Pomembno je redno čiščenje in razkuževanje boksov ter opreme.
Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. avgustom, poudarja pomen ozaveščanja in podpore dojenju pri ljudeh. Vendar pa je načela pravilne prehrane in nege ključnega pomena prenesti tudi na rejo živali, kjer dojenje predstavlja temelj zdravega razvoja. Zavedanje o pomenu kakovostnega kolostruma, pravilne prebave in pravočasnega uvajanja trde hrane je ključno za uspešno rejo telet in zagotavljanje gospodarske uspešnosti kmetije.
Zaključek
Priporočena doba dojenja telet je tesno povezana z njihovim fiziološkim razvojem in potrebami. V prvih dneh je ključnega pomena mlezivo, ki zagotavlja potrebna protitelesa in energijo. Postopoma se uvaja mleko in nato trda hrana, ob tem pa se razvija prebavni sistem, zlasti vamp. Zavedanje o teh procesih, skupaj z ustrezno opremo in skrbjo, omogoča rejcem vzrejo zdravih in produktivnih živali.
tags: #priporocena #doba #dojenja #telet