Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. avgustom, je pomemben del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA). Ta pobuda, ki združuje več kot 150 držav, si prizadeva za usmerjanje pozornosti družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Letošnji slogan, »Podprimo dojenje za zdravje planeta«, poudarja večplasten pomen dojenja - ne le za zdravje matere in otroka, temveč tudi za ohranjanje okolja. Zavedanje o teh širših koristih krepi spoštovanje do časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju.
Pomembno je poudariti, da odgovornost za varovanje okolja ni na ramenih mater. Cilj ozaveščanja o dojenju ni vzbujanje krivde pri starših zaradi morebitne uporabe mlečnih nadomestkov in njihovih okoljskih posledic, temveč osvetlitev pomena dojenja za sonaraven razvoj zdrave človeške skupnosti v zdravem okolju. S tem postaja omogočanje dojenja zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Dojenje kot okoljsko zavedno dejanje
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, opozarjajo: »Naša hiša gori.« V času naraščajoče ogroženosti okolja in odgovornosti za prihodnje generacije je nujno zmanjšati naš ogljični odtis in druge obremenitve na vseh področjih življenja. Podpora dojenju je lahko pomemben del teh prizadevanj, saj ima v primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja.
Že leta 2014 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob Svetovnem tednu dojenja poudaril, da je poleg osredotočenosti na materino mleko kot dragocen vir za otrokovo dobrobit, pomembno osvetliti dojenje tudi z vidika blagostanja planeta. Številni sodobni znanstveni izsledki potrjujejo pomen dojenja za zdravje otroka in matere, vendar se pomen dojenja ne ustavi pri individualnih zdravstvenih koristih. Razmislek o okoljski pravičnosti in smotrni rabi virov, ki so na voljo vsem živim bitjem, nas vodi k razumevanju, da je človeško (materino) mleko naravno namenjeno človeškim potomcem. Njegova sestava je edinstveno prilagojena potrebam posameznega dojenčka, podobno kot mleko drugih sesalcev.
Pridobivanje živalskega mleka ali rastlinskih surovin za pripravo mlečnih nadomestkov ter njihova predelava zahtevata obsežne postopke, ki puščajo znaten »okoljski odtis«. Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh fazah: od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja), proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički. Dodatni okoljski stroški vključujejo proizvodnjo in distribucijo stekleničk, cucljev in druge opreme ter porabo energije in materialov za pripravo nadomestka, kot so sterilizatorji. Neutemeljena ali pretirana uporaba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Dojenje pa ne zahteva dodatnih virov, razen ustrezne prehrane matere in njenega časa ter posvečanja otroku.
Podpirajmo dojenje: Več kot le materina dolžnost
Dojenje je pogosto samoumevno obravnavano kot ženska dejavnost, nekateri pa ga celo pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine ali osebne preference. Pri tem pa se pogosto podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali celo onemogočajo, ter jih silijo k odločitvi za krajše obdobje dojenja ali opustitev le-tega.
Odgovorno ravnanje z viri pomeni tudi omogočanje in varovanje dobrih praks dojenja. Ključno je, da se posvetimo vprašanju, kaj matere dejansko potrebujejo za uresničitev svoje odločitve o dojenju. Ukrepi za pomoč in podporo dojenju morajo delovati na različnih področjih in ravneh, vključno s prepoznavanjem in odpravljanjem posameznih ovir. Dr. Zalka Drglin z NIJZ pojasnjuje: »Na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja ter družbe in kulture obstajajo ovire dojenju, kot so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi, ki ne podpirajo fizioloških procesov ali jih motijo z nepotrebnimi ukrepi in posegi, kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor.« Poudarja pa, da je skoraj vse te ovire mogoče preseči ali jih razgraditi.
V Sloveniji delujeta organizaciji, ki nudita strokovno pomoč: mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) preko spletne strani www.dojenje.org in La Leche League Slovenija (LLL Slovenija), društvo za podporo in pomoč doječim materam, preko www.dojenje.net.
Na globalni ravni se usmerjamo v podporo, zaščito in promocijo dojenja kot odgovornega ravnanja z viri. »Delovanje s ciljem, da bi matere, ki se tako odločijo, lahko polno in ustrezno dolgo dojile dojenčke, je soodgovornost zdravstvenih in drugih strokovnjakov, delodajalcev, ožje in širše družine, prijateljev, lokalne skupnosti; je zavezujoča naloga družbe in predstavlja tudi naložbo za dobro prihodnost,« dodaja dr. Zalka Drglin. Pomembno je negovati dobre prakse dojenja, saj prispevajo k sobivanju živih bitij na planetu in varovanju skupne Zemlje.
V Sloveniji si prizadevamo za:
- Dobre prakse dojenja.
- Varovanje pred pretirano promocijo mlečnih nadomestkov.
- Prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno, pestro, mešano in lokalno pridelano hrano.
Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje ter okoljskih prednosti v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo kot celoto.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije: Prvih šest mesecev izključnega dojenja
Dojenje predstavlja naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Materino mleko dojenčku do zaključka šestega meseca življenja zagotavlja vse potrebne hranilne snovi, energijo in tekočino za rast in razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v prvih šestih mesecih življenja priporoča izključno dojenje. To pomeni, da dojenček uživa le materino mleko in nobene druge tekočine ali trdne hrane, razen predpisanih vitaminov, mineralov ali zdravil.
V primeru, da mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti, ali če dojenje ni mogoče zaradi otrokovih zdravstvenih težav, bo pediater v porodnišnici ali izbrani otrokov pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko. Namesto izraza »industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko« se lahko uporabljajo tudi izrazi kot so »mlečna formula«, »mlečni pripravek«, »adaptirano mleko«, »prilagojeno mleko« ali »mlečni nadomestek«.
V 20. stoletju je dojenje zaradi različnih dejavnikov, med drugim tudi zaradi začetka industrijske proizvodnje mlečnih nadomestkov in njene močne promocije, doživljalo upad. Vendar pa zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin ter zaradi skrbnejšega odnosa do okolja, dojenje ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata naslednje:
- Novorojenčka je treba pristaviti k prsim v prvi uri po rojstvu.
- Dojenčka je treba izključno dojiti od rojstva do šestega meseca starosti, brez dodajanja drugih tekočin, pri čemer naj dojenje poteka na otrokovo pobudo, podnevi in ponoči. Starši v tem obdobju ne smejo uporabljati stekleničk, dud ali cucljev.
- Po dopolnjenem šestem mesecu starosti naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob kateri naj mati nadaljuje z dojenjem.
- Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza materi in otroku, do drugega leta starosti ali dlje.
Dojenje v Sloveniji: Trendi in izzivi
Raziskava SI.Menu 2017/18, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z osmimi organizacijami, je osvetlila prehranjevalne navade dojenčkov in malčkov v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se prehrana večine dojenčkov v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 %). Vendar pa s starostjo odstotek dojenih dojenčkov hitro upada. Doji se nekaj več kot polovica (54,6 %) šestmesečnih dojenčkov, medtem ko matere dojijo malce več kot petino dvanajstmesečnih dojenčkov (22,3 %).
Podatki nakazujejo, da matere z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe dojijo pogosteje kot tiste z nižjo izobrazbo. Največ nedojenih ali delno dojenih otrok začne prejemati mlečni nadomestek že med prvim in tretjim mesecem starosti. V prvih treh mesecih otrokove starosti več mater iz vzhodnega dela Slovenije dodaja nadomestek v primerjavi z materami iz zahodnega dela.
Vida Fajdiga Turk z NIJZ poudarja: »Ugotavljamo, da večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in da se več kot polovica dojenčkov hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.« Kljub temu ostajajo izzivi na področju dojenja: prizadevamo si za višji delež izključno dojenih otrok v prvih mesecih njihove starosti, po možnosti do zaključka šestega meseca. Mati naj nadaljuje z dojenjem ob mešani, pestri prehrani do prvega leta ali dlje, pri čemer je odločitev o koncu dojenja odvisna od matere in otroka. Za doseganje teh ciljev matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje.
V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše obdobje dojenja, zabeleženo v raziskavi SI.Menu 2017/18, pa je bilo šestindvajset mesecev. Čeprav je izključno dojenje do šestega meseca starosti idealno, je pomembno podpreti tudi dojenje po prvem letu starosti. Materino mleko tudi v tem obdobju ostaja pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Če mati želi dojiti in otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec ali se je mati vrnila na delovno mesto. Pomembno je razgrajevati predsodke, kot je prepričanje, da je otrok, ki že hodi, prevelik za dojenje ali da se samo »crklja«.
Dolgoročni učinki dojenja na zdravje
Številne raziskave potrjujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in celotno družbo.
Za otroke:
- Krepi obrambo pred okužbami.
- Znižuje pojavnost hujših drisk.
- Zmanjšuje tveganje za bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa.
- Preprečuje karies.
- Omogoča skladen telesni razvoj in pravilno razporeditev zobovja.
- Skozi tesen telesni in očesni stik prispeva k otrokovim občutkom varnosti in zaupanja, kar prinaša psihične in razvojne prednosti.
- Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2.
- Povezan je z boljšim miselnim razvojem v primerjavi z dojenčki, hranjenimi po steklenički z mlečno formulo.
Za ženske:
- Znižuje tveganja za raka na prsih in jajčnikih.
- Zmanjšuje tveganje za povišan krvni tlak.
- Če dojenje teče brez večjih težav, krepi duševno zdravje matere.
Prehranska priporočila za nosečnice in doječe matere
Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, rast in razvoj, tudi na področju prehrane dojenčkov. Znanost o prehranjevanju dojenčkov se hitro razvija, zato se pripravljajo prenovljena in posodobljena priporočila.
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja predstavlja dolgoročno naložbo v zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Ta vpliv sega celo v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje ali presnovni vtis.
V rodni dobi, še posebej v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Priporočajo se raznolika, čim bolj sveža, sezonska, lokalna in hranilno bogata živila.
Energijske potrebe:
- Srednje visoko telesno aktivna nosečnica v prvem tromesečju potrebuje okoli 2.100 kcal dnevno, v drugem tromesečju dodatnih 250 kcal, v tretjem pa 500 kcal.
- Srednje visoko telesno aktivna doječa mati (25-51 let) potrebuje za pokrivanje osnovnih potreb 2.100 kcal dnevno, za sintezo mleka pa v prvih 4-6 mesecih dojenja dodatnih 500 kcal. Preostala energija naj izvira iz maščobnih zalog, nabranih med nosečnostjo.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu:Številne matere želijo kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino in hranilno vrednost materinega mleka, saj se v mleko izločajo tudi v telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmanjšanje maščobnega tkiva sta med dojenjem normalna, vendar se odsvetujejo shujševalne diete ali pretirano hujšanje.
Vegetarijanska prehrana:Pravilno sestavljene pesko-, delna- in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovolji prehranske potrebe nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (veganska, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, beljakovin in energije. Če doječa mati ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje za hude razvojne poškodbe dojenčka.
Makrohranila:
- Ogljikovi hidrati: Naj predstavljajo 55 % dnevnega vnosa energije.
- Beljakovine: Potrebe so povečane, zagotovimo jih lahko z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.
- Maščobe: Potrebe se ne povečajo, naj predstavljajo 30 % dnevnega vnosa energije. Izogibajte se trans maščobam (delno hidrogenirane rastlinske maščobe) in omejite nasičene maščobe (do 10 %). Prednost dajejo kakovostna rastlinska olja (olivno, orehovo, konopljino, sojino, olje oljne repice). Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3 (DHK in EPK), so ključne za razvoj možganov in vida dojenčka. Nosečnice in doječe matere naj zaužijejo vsaj 200 mg DHK na dan, kar zagotovijo z uživanjem mastnih morskih rib vsaj dvakrat tedensko.
Nasičene in trans maščobe:Priporočljivo je omejiti uživanje živil z visoko vsebnostjo nasičenih maščob (maslo, slanina, mastna mesa, polnomastni mlečni izdelki, kokosova in palmina maščoba) ter se izogibati trans maščobam, ki so še posebej škodljive med nosečnostjo in dojenjem. Industrijsko proizvedene trans maščobe najdemo v piškotih, krekerjih, pecivu, tortah, pokovki, žitnih ploščicah in jušnih koncentratih.
Vitamini in minerali:Posebno pozornost je treba nameniti vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, B-kompleksa (zlasti B1, B2, B3, B6, folne kisline B9, B12) ter mineralov kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
- Vitamin D: Zaradi omejene izpostavljenosti soncu v jesensko-zimskem času in na območjih z manj sonca je vnos vitamina D s prehrano nujen. Priporoča se dodajanje 20 µg (800 IU) dnevno.
- Vitamin C: Pomemben za izgradnjo novih tkiv in povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (B9): Priporočen dnevni vnos je 400 μg.
- Vitamin B12: Nahaja se v živilih živalskega izvora.
- Železo: Potrebe so močno povečane v času nosečnosti in dojenja. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora.
- Kalcij: Pomemben za razvoj otrokovih kosti, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mlečnih izdelkov.
- Jod: Ključen za delovanje ščitničnih hormonov. Priporoča se uporaba jodirane soli in uživanje morskih rib.
Tekočine:Dnevne potrebe po tekočini znašajo 1.500 ml (7 kozarcev) med nosečnostjo in 1.700 ml (8,5 kozarcev) med dojenjem. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. Povečana količina zaužite tekočine ne poveča tvorbe mleka.
Dojenje in delovno okolje: Podpora zaposlenim staršem
Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja, »Omogočimo dojenje: Podprimo zaposlene starše«, poudarja pomen podpore doječim materam, ki se vračajo na delovno mesto. V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje do zaključka 18. meseca otrokove starosti, če delajo polni delovni čas.
Prav tako je možno uveljaviti pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva, ki ob upoštevanju določenih pogojev lahko koristi eden ali oba starša. Za podrobnosti glede uveljavitve teh pravic se je smiselno obrniti na pristojni Center za socialno delo.
Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevno. Vendar pa številni dejavniki, kot so pomanjkljive informacije, delovne obveznosti, pomanjkanje podpore partnerja ali družine, ter neustrezne prakse obporodne oskrbe, lahko ženskam dojenje otežujejo. Ovire pri nadaljevanju dojenja po vrnitvi na delovno mesto vključujejo neznanje in nerazumevanje potreb doječega para, pomanjkljive prostorske pogoje ter vzdušje, ki ni naklonjeno usklajevanju dela in družinskega življenja. Vendar pa je večino teh ovir mogoče premostiti.
Za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. Oče otroka lahko z aktivnim sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom predstavlja veliko podporo doječi materi. Zdravstveni strokovnjaki, delodajalci in širša družba imajo ključno vlogo pri ustvarjanju dojenju naklonjenega okolja.
Kje najti sodobne in preverjene informacije?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili gradiva za bodoče starše in starše dojenčkov, še posebej pa za doječe matere. Ta gradiva, ki so dostopna na spletni strani www.zdaj.net, obsegajo informacije o nosečnosti, porodu, laktaciji, dojenju, prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano. Vodnik »Pričakujemo dojenčka« ponuja izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva.
Ob večjih težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče enostavno razrešiti, se lahko ženske ali njihovi svojci obrnejo po nasvet k svetovalkam in svetovalcem za dojenje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji, ki nudita takšno podporo:
- Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC): Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org).
- Svetovalke za dojenje: La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (www.dojenje.net).
Znanje o laktaciji in dojenju je pomembno za vse - nosečnice, bodoče starše, starše dojenčkov, zdravstvene strokovnjake in celotno skupnost. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi spoštovanje do časa in truda, ki ju terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe.
tags: #priporocila #za #dojenje #nijz