Materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust so ključne pravice, ki staršem v Sloveniji omogočajo skrb za novorojenčka ter ohranjanje finančne stabilnosti med tem pomembnim obdobjem. Razumevanje teh pravic je bistveno za vse bodoče in obstoječe starše, še posebej za samostojne podjetnice, ki se soočajo s specifičnimi izzivi pri načrtovanju in uveljavljanju teh ugodnosti. Ta članek ponuja podroben vpogled v zakonsko ureditev starševskega varstva, vključno s pogoji za uveljavljanje, trajanji posameznih dopustov, višino nadomestil ter drugimi sorodnimi prejemki, ki so na voljo staršem v Sloveniji. Predstavljene informacije veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.
Materinski dopust: Osnova starševskega varstva
Materinski dopust predstavlja temelj starševskega varstva in je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust praviloma traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Ta datum običajno določi ginekolog na pregledu morfologije ploda, ki poteka približno na sredini nosečnosti, okrog 20. tedna. Ključno je zavedanje, da če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. V primeru, da ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta. Zaradi daljše odsotnosti z dela je priporočljivo, da delodajalca s svojo nosečnostjo seznanite čim prej, saj to delodajalcu omogoča lažje načrtovanje nadomeščanja vaše odsotnosti, vključno z iskanjem primerne osebe, uvajanjem in učenjem vašega dela.
Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V takšnem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Očetovski dopust: Pravica očetov do sodelovanja pri negi
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. To pravico izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Vendar pa je pomembno vedeti, da se ob rojstvu dveh ali več otrok očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Vloga za očetovski dopust se prav tako vloži na center za socialno delo. Če oče očetovskega dopusta ne izrabi, lahko to pravico koristijo tudi druge osebe, kot so materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. V teh primerih se pravica uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na CSD, na katerem je mati uveljavljala svojo pravico.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je bil s 1. aprilom 2023 spremenjen. Za otroke, rojene ali posvojene po tem datumu, veljajo nove določbe. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, bodisi polno ali delno odsoten z dela, od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta ali pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Drugi del očetovskega dopusta, ki traja največ 15 koledarskih dni, oče izrabi v strnjenem nizu, bodisi polno ali delno odsoten z dela, najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu.
Pred spremembami zakona, ki so začele veljati 1. januarja 2018, je moral oče prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od navedenega datuma ima oče pravico še do dodatnih 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Te plačane dneve lahko uveljavljajo tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta. Če so že izkoristili del plačanih dni, bodo imeli možnost izrabiti še preostalih 5 ali 10 dni glede na pretekle izrabe. Očetovski dopust se z vlogo uveljavlja na CSD, ki pravico do dopusta prizna z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti natančnih datumov izrabe dopusta.
Starševski dopust: Fleksibilnost in delitev skrbi
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta. Po spremembah zakona z 1. aprilom 2023 ta pravica znaša 160 dni. Pri tem lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih. V obratni smeri, oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, pri čemer je prav tako 60 dni neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. To lahko stori v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, to je v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Ta dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta, skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca.
Pred spremembami zakona, ki so začele veljati 1. aprila 2023, je vsakemu od staršev sicer pripadalo 130 dni starševskega dopusta. Mati je lahko na očeta prenesla 100 dni, medtem ko je bilo 30 dni neprenosljivih. Oče je lahko na mater prenesel 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga je izrabil neposredno po izteku materinskega dopusta. V primeru, da je mati izkoristila vseh 130 dni, ki ji pripadajo, in ji je oče prenesel še dodatnih 100 dni, je lahko mati skupno izkoristila 230 dni starševskega dopusta. Oče je lahko izkoristil največ 230 dni, če mu je mati prenesla 100 dni starševskega dopusta, pri čemer je 30 dni zapadlo, če jih ni izkoristila mati. O tem sta morala skleniti dogovor.
Pravice posvojiteljev in rejnikov
Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti, ima pravico do starševskega dopusta v enakem obsegu in trajanju kot ga imata mati oziroma oče.
Za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osmih let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Starševsko nadomestilo: Finančna podpora med dopustom
Višina starševskega nadomestila je odvisna od prispevkov, ki jih posameznik plačuje za starševsko varstvo. Nadomestilo znaša 100 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna osnova, ki je bila obračunana v zadnjih 12 mesecih pred preteklim mesecem oddaje vloge. Višji kot so plačani prispevki, višje je tudi nadomestilo.
Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki obračunani za krajše obdobje od 12 mesecev, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Ta osnova se uporablja za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane, razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva enak izračun, kot je opisan zgoraj, ki temelji na usklajeni višini osnovnega zneska minimalnega dohodka ter davkov in prispevkov.
Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Najnižji znesek nadomestila ne sme pasti pod 55 % minimalne bruto plače. To pomeni, da se pri višjih dohodkih nadomestilo lahko omeji, medtem ko imajo tudi osebe z nižjimi prispevki zagotovljeno osnovno varstvo.
Pojasnjeno materinsko in starševsko nadomestilo | Kdaj zaprositi | Kaj pričakovati | Standardno v primerjavi z razširjenim nadomestilom
Druge pravice in dodatki
Pomoč ob rojstvu otroka: Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do te pomoči. Vlogo za pomoč vloži eden od staršev pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca. Pravico je mogoče uveljavljati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Hkrati se lahko uveljavlja z vlogo za materinski dopust ali starševski dodatek.
Dodatek za družino s tremi otroki in Dodatek za štiri ali več otrok: Ti dodatki so namenjeni družinam z več otroki in znašajo 404,48 EUR za družino s tremi otroki ter 491,52 EUR za družino s štirimi ali več otroki, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka: Ta dodatek je namenjen staršu ali drugi osebi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi hudimi boleznimi.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek: To je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s hudo motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka s seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. Vlogo je treba vložiti na CSD 30 dni pred zapustitvijo trga dela ali najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo in fotokopijo dokumenta z navedeno številko transakcijskega računa.
Pravica do krajšega delovnega časa: Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Plačilo sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost: Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti, ta pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Prav tako je možna ureditev plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. leta starosti otroka.
Enkratna pomoč za lastnike vozil: Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.
Starševski dodatek: Ta dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Posebnosti za samostojne podjetnice
Za samostojne podjetnice veljajo enaka načela starševskega varstva, vendar s specifičnimi zahtevami glede zavarovanja. Ključno je, da je podjetnica dan pred začetkom porodniškega dopusta vključena v obvezno socialno zavarovanje. Vloga za materinski dopust in nadomestilo se odda na pristojnem centru za socialno delo najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica z oddajo vloge zamudi, se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali rojstvo otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila. Med porodniškim dopustom država prevzame prispevke, vendar le v primeru, da podjetnica dejansko ne opravlja nobene dejavnosti. V nasprotnem primeru ji preneha pravica do nadomestila in mora prejeta sredstva vrniti. Da bi se izognili težavam, se lahko podjetnica začasno razbremeni z zaposlitvijo osebe ali imenuje prokurista, ki lahko zakonito vodi poslovanje.
Porodniški dopust in nadomestilo v podjetništvu nista ovira, temveč pravici, ki omogočata varno in brezskrbno materinstvo tudi samostojnim podjetnicam. Z ustreznim načrtovanjem, pravočasno prijavo in strokovno pomočjo si lahko zagotovite mirno obdobje brez skrbi za prihodke.
tags: #prosnja #za #izgubo #varnostnega #dohodka #porodniska