Prihod novega družinskega člana je nedvomno eden najbolj čustvenih in prelomnih trenutkov v življenju vsakega para. Hkrati pa s seboj prinaša tudi neizogibno srečanje z birokracijo. Medtem ko se bodoči starši osredotočajo na opremljanje otroške sobice in izbiro imena, v ozadju tečejo roki, ki jih narekuje zakonodaja. Urejanje papirjev za odsotnost z dela zaradi nege otroka je ključni korak, ki zagotavlja finančno varnost v prvem letu otrokovega življenja. Čeprav se postopek na prvi pogled morda zdi zapleten, je s pravimi informacijami povsem obvladljiv. V Sloveniji je sistem socialne varnosti za starše dobro urejen, vendar zahteva natančnost pri izpolnjevanju vlog in spoštovanje določenih časovnih okvirov. V pogovornem jeziku pogosto uporabljamo izraz "porodniška" za celotno obdobje, ko sta mama ali oče doma z otrokom. Vendar pa slovenska zakonodaja te odsotnosti deli na tri različne kategorije, ki se med seboj razlikujejo po trajanju, namenu in upravičencih.
Materinski dopust: Začetek nege in okrevanja
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po rojstvu in zaščiti materinega zdravja. Traja 105 dni. Mati mora nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Materinski dopust/nadomestilo se začne 28 koledarskih dni pred predvidenim datumom poroda (v nadaljevanju: PDP). Vlogo za materinski/starševski dopust/nadomestilo se lahko odda največ 60 dni in najmanj 30 dni pred PDP na vlogi - VLOGA MATERE OB ROJSTVU OTROKA »OBRAZEC S-1/1«, če je redno zaposlena, oziroma VLOGA ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO NADOMESTILA BREZ DOPUSTA »OBRAZEC S-2/1«, če pred nastopom ni zaposlena, a izpolnjuje pogoj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih treh letih. Nujna priloga k vlogi je kopija 1. in 5. strani materinske knjižice.
Očetovski dopust: Prisotnost v prvih mesecih
Očetovski dopust je pravica očeta, da je prisoten ob rojstvu in v prvih mesecih otrokovega življenja. Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravice.
Oče otroka svojih 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta lahko izrabi v času materinskega in starševskega dopusta matere, in sicer do 8. leta starosti otroka. Koriščenje prenesenega starševskega dopusta se sporoča na obrazcu - Obvestilo o izrabi starševskega dopusta »PRILOGA S-3«. Izpolniti je potrebno vlogo - VLOGA OČETA OB ROJSTVU OTROKA »OBRAZEC S-1/2«. Vlogo je potrebno oddati PO rojstvu, najkasneje na PRVI DAN OČETOVSKEGA DOPUSTA. V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.
Starševski dopust: Nadaljevanje nege in varstva
Starševski dopust pa je tisti del, ki sledi materinskemu dopustu. Namenjen je nadaljnji negi in varstvu otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Družinske vezi | Animirani kratki film (2019)
Pravico do starševskega dopusta prav tako uveljavljate na krajevno pristojni enoti, v kraju, kjer imate stalno prebivališče, in sicer z vlogo matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka. To je obrazec S-1/1. Če bo to pravico uveljavljal oče (ali kdo drug pod določenimi pogoji), to stori z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev. To je obrazec S1 3, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote. Če razmišljata o delitvi starševskega dopusta, ne pozabita, da se morata to pisno dogovoriti, in sicer najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Temu je namenjena priloga S-2-dogovor o izrabi starševskega dopusta. Dobita ga na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote.
Posvojitelji, rejci in druge osebe
Pravice iz starševskega varstva se ne nanašajo samo na biološke starše. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče, ima pravico do starševskega dopusta v enakem obsegu in trajanju kot starša. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji.
Višina nadomestil in osnova za izračun
Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.
Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust (primer: vloga vložena v maju 2025, upoštevajo se plače od marec 2024 do februar 2025 - izplačana v marcu 2025). Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave.
Materinsko nadomestilo brez dopusta, ki ga uveljavljajo brezposelne matere, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoj, da so bile v zadnjih treh letih zavarovane za starševsko varstvo 12 mesecev zavarovalne dobe (v zadnji treh letih so bile: zaposlene, prejemnice nadomestila za čas brezposelnosti, itd.), vendar trenutno niso zavarovane za starševsko varstvo en dan pred nastopom, se izračunava nadomestilo na poseben način, kjer se upošteva dolžina zavarovalne dobe. Omenjeni status se enako upošteva tudi pri pravicah starševskega nadomestila brez dopusta ter očetovskega nadomestila brez dopusta.
Druge oblike pomoči in podpore
Poleg dopustov in nadomestil država nudi tudi druge oblike finančne in socialne podpore družinam.
Pomoč ob rojstvu otroka: Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Do pomoči ob rojstvu otroka je upravičena mati ali oče otroka. V posebnih primerih lahko to pravico uveljavlja druga oseba, posvojitelj ali rejnik. Vlagatelj mora dejansko bivati na območju RS in imeti vsaj začasno prebivališče. Pravico se uveljavlja na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materin stalni/začasni naslov v RS. Če mati ne prebiva na območju RS pa glede na naslov vlagatelja. Pravico se uveljavlja največ 60 dni pred PDP ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Starševski dodatek: Je denarna pomoč, ki pripada staršu, ki uveljavlja pravice po rojstvu otroka in ni upravičen do materinskega/starševskega nadomestila iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo. Pravico do starševskega dodatka ima oseba, ki ima vsaj začasno prebivališče in dejansko biva v RS. Starševski dodatek traja 365 dni od rojstva otroka.
Dodatek za veliko družino: Je letni enkratni prejemek družine, ki neguje in varuje vsaj tri ali več otrok do starosti 18 let oziroma do 26 let starosti v primeru statusa učenca, dijaka, študenta ali vajenca. Vlagatelj pravice in vsi otroci morajo imeti isto stalno ali začasno prebivališče in dejansko prebivati v RS.
Dodatek za nego otroka: Je mesečna denarna pomoč namenjena staršem, ki varujejo in negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki so posledica zdravstvenega stanja otroka. Vlagatelj in otrok morata imeti vsaj začasno prebivališče in dejansko bivati v RS, krajevna pristojnost se opredeli glede na otrokov naslov.
Delno plačilo za izgubljen dohodek: Je dohodek, ki ga prejema starš, ki je zapustil trg dela oziroma se je zaposlil za krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem zdravju ali težko gibalno oviranega otroka. Pravico lahko koristita oba starša polovično (oba starša zaposlena za polovični delovni čas). Če starš neguje in varuje dva ali več otroka z zmerno motnjo v duševnem in/ali gibalni oviranosti je upravičen do 30 % višjega delnega plačila za izgubljen dohodek.
Pravica do dela s krajšim delovnim časom
Starš, ki neguje in varuje otroka, ima tudi po izteku porodniškega dopusta možnost dela s krajšim delovnim časom. To pravico lahko izrabi eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, do dopolnjenega tretjega leta otroka, eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti otroka, eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Aktualne spremembe in prihodnost
S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.
Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov (še posebej otrok). Delno država to počne s prispevanjem k stroškom za preživljanje, s skrbjo in varstvom otrok ter podeljevanjem posebnih pravic zaradi starševstva. Pravice so opredeljene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Zavedanje o pravicah in obveznostih je ključnega pomena za nemoteno in varno obdobje starševstva. Zato je priporočljivo, da se pred oddajo vlog natančno seznanite z vsemi določili in se po potrebi posvetujete s strokovnjaki na centru za socialno delo ali drugih pristojnih institucijah.
tags: #prosnja #za #preneseni #porodniski #dopust