Kila, znana tudi kot bruh ali pruh, je stanje, pri katerem se organ ali tkivo izrine skozi šibko mesto ali odprtino v obdajajoči mišični steni. Čeprav je kila lahko neprijetna in včasih zaskrbljujoča, je pomembno razumeti, da je v večini primerov obvladljiva, še posebej med nosečnostjo. Ta članek bo podrobno obravnaval različne vrste kil, njihove vzroke, simptome, diagnozo in zdravljenje, s posebnim poudarkom na izkušnjah nosečnic.
Razumevanje kile: Kaj je to in kako nastane?
Kila nastane, ko pride do kombinacije pritiska in odprtine ali šibkosti mišice ali fascije. Pritisk potisne organ ali tkivo skozi odprtino ali šibko točko. Z drugimi besedami, kila pomeni vrinjenje oziroma izstopanje tkiva, v tem primeru trebušne mrene in trebušnih struktur (dela črevesa ali maščobnega tkiva), skozi nenaravno razširjeno odprtino, torej skozi del trebušne stene, kjer je mišičje oslabljeno. To se običajno kaže kot izboklina ali oteklina, ki je lahko neboleča ali povzroča bolečino.
Vrste kil
Poznamo več vrst kil, ki jih lahko razdelimo na prirojene in pridobljene.
- Dimeljska kila (ingvinalna hernija): To je najpogostejša vrsta kile, ki predstavlja kar 80 % vseh kil. Nastane v tanki plasti mišic v dimeljskem kanalu, kjer pri moških poteka semensko povesmo od mod skozi trebušno steno. Če je trebušna stena oslabljena, se skoznjo izboči del tankega črevesa in ustvari izboklino v dimljah ali v dimeljski kanal. Pri moških nastane večinoma zaradi naravne šibkosti tega področja.
- Pooperativna kila (brazgotinska kila): Pri tej vrsti kile se črevo izrine skozi trebušno steno na mestu brazgotine po prejšnji operaciji. Pogosta je pri ženskah, posebej pri nosečih ali debelih.
- Popkovna kila (umbilikalna hernija): Pri popkovni kili se del tankega črevesa izrine skozi trebušno steno blizu popka. Popkovne kile pri dojenčkih se ponavadi pozdravijo same v štirih letih, zato kirurški poseg ni potreben. Pri odraslih je lahko povezana z večkratnim porodom.
- Druge vrste kil: Obstajajo tudi manj pogoste vrste kil, kot so bedrne (femoralne), v ledjih (lumbalne) in notranje kile, kot so obturatorjeve, hiatalne, Morganijeve in Bochdalekove. Hiatalna kila je povezana z refluksnim ezofagitisom.
Kila v nosečnosti: Pogosti simptomi in posebnosti
Nosečnost lahko predstavlja dodaten pritisk na trebušno steno, kar lahko pri nekaterih ženskah spodbudi ali poslabša obstoječo kilo. Simptomi kile v nosečnosti so lahko podobni kot pri ostalih ljudeh, vendar se lahko pojavijo tudi specifične težave.
Prepoznavanje simptomov
- Izboklina ali oteklina: Najbolj očiten znak je vidna izboklina ali oteklina na trebuhu, dimljah ali drugem prizadetem območju. Ta izboklina se pogosto poveča ob stoječem položaju, kašljanju ali naprezanju in se lahko zmanjša ali izgine v ležečem položaju.
- Bolečina ali nelagodje: Kila sama po sebi ni nujno boleča, lahko pa povzroča občutek pritiska, vlečenja ali tope bolečine, ki se lahko poslabša ob fizični aktivnosti, dvigovanju težkih bremen ali dolgem stoječem položaju. Nekatere ženske poročajo o pekoči bolečini ali mravljinčenju.
- Občutek polnosti ali teže: V nekaterih primerih se lahko pojavi občutek polnosti ali teže v trebuhu.
- Prebavne težave: Če se vsebina kile ujame v šibko točko v trebušni steni, lahko ovira črevesje, kar povzroči hude bolečine, slabost, bruhanje in nezmožnost gibanja črevesja ali odvajanja plinov. V takšnem primeru gre za nujno medicinsko stanje, ki zahteva takojšnjo obravnavo.
Ženske, ki so v 28. tednu nosečnosti, so opazile bulo tik pod trebuhom, ki se ob dolgem stanju poveča in otrdi. Sprva so mislile, da gre za otekanje, kar se zdi normalno, vendar je ginekologinja potrdila sum na kilo. Druga nosečnica v 22. tednu nosečnosti poroča o bolečini levo pod popkom, z občutkom, kot da bo otrok prišel ven, ter rahlo trdem predelu, kjer je vidna izboklina. Tudi druga nosečnica v 30. tednu nosečnosti je opazila bulo, ki jo je ginekolog ocenil kot dimeljsko kilo.
Posebnosti nosečnosti in kile
Nosečnost prinaša specifične izzive pri obravnavi kile.
Porod in kila
Pomembno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali kila vpliva na način poroda. Splošno mnenje strokovnjakov je, da dimeljska kila sama po sebi ne zahteva carskega reza. Če gre za kilno, ki se pojavi med nosečnostjo, se večina zdravnikov odloči za operacijo šele po porodu, saj se v nosečnosti takšnih posegov praviloma ne izvaja, razen v nujnih primerih. Vendar pa je treba upoštevati, da je vsak primer individualen.
V enem od primerov, ko je imela nosečnica dimeljsko kilo, je bil kljub temu opravljen carski rez, vendar ne zaradi kile, temveč zaradi teže dojenčka (čez 4 kg) in ker se otrok ni spuščal. Ženska je razmišljala o odstranitvi kile med carskim rezom, a ji je ginekolog pojasnil, da tega ne počne. Po porodu je ugotovila, da je kila izginila sama od sebe. To nakazuje, da se lahko kila v nosečnosti, če se ne uklešči, po porodu spontano zmanjša ali izgine, verjetno zaradi sprememb v trebušni steni po porodu.
Vpliv na razvoj otroka
Kila, ki se nahaja zunaj maternice, v trebušni steni, običajno nima neposredne zveze z razvojem otroka v notranjosti maternice. Zato ne bi smela vplivati na dotok hranil ali povzročiti prezgodnjega poroda, razen če pride do resnih zapletov, kot je ukleščenje. Po operaciji kile z vstavljeno mrežico v nosečnosti ni bilo opaženih negativnih vplivov na razvoj otroka.
Gibanje med nosečnostjo in kila
Obstaja dilema glede gibanja med nosečnostjo, ko ima ženska kilo. Na eni strani je za nosečniško sladkorno bolezen priporočljivo čim več gibanja, na drugi strani pa naj bi se pri kili zaradi nevarnosti večje obremenitve mirujo. Strokovnjaki menijo, da se bo kila povečevala ne glede na gibanje, saj to bolj povzroča napredovanje nosečnosti. Zato se gibanju ni treba izogibati, vendar je priporočljivo, da se izogibate dvigovanju težkih bremen in pretiranemu naprezanju. Redna lahka telovadba krepi trebušne mišice, kar je koristno. Ena od vaj, ki jo lahko delate vsak dan, je dvigovanje zadnjice in spodnjega dela hrbta med ležanjem na tleh s pokrčenimi koleni. Pri dvigovanju težkih predmetov se vedno dvignite iz kolen, ne iz pasu.
Diagnostika in zdravljenje
Pravilna diagnoza je ključna za ustrezno obravnavo kile.
Diagnostični postopki
- Klinični pregled: Zdravnik lahko kilo potrdi s preprostim kliničnim pregledom. Pri tem pacient v stoječem položaju zakašlja, s čimer poveča pritisk na trebušno steno in kila izstopi.
- Ultrazvok (UZ): Ultrazvok trebuha ali dimelj lahko pomaga pri diagnozi, čeprav v nekaterih primerih, kot je navedeno v enem od primerov, ultrazvok trebuha ni pokazal ničesar.
- Ginekološki pregled: Ginekolog lahko pri nosečnicah ob sumu na kilo opravi pregled.
Zdravljenje
- Konzervativno zdravljenje: V nekaterih primerih, zlasti pri majhnih, asimptomatskih kilah ali pri popkovnih kilah pri dojenčkih, se lahko kila opazuje. Zdravnik vam lahko kilo ročno potisne nazaj na svoje mesto in vam predpiše poseben pas, imenovan kilni pas, ki kilo do operacije zadržuje na svojem mestu. Vendar pa je uporaba kilnega pasu le v skrajnem primeru, ko operacija ni možna.
- Kirurško zdravljenje (Herniorafija): Za večino kil je standardno zdravljenje operacija. Operacijo kile napravijo v lokalni ali splošni anesteziji. Kirurg tkivo v kili potisne nazaj na svoje mesto in, če je prišlo do ukleščenja, odstrani prizadeti kos organa. Nato popravi okvarjeno mišično steno.
- Klasična operacija: Kirurg s šivanjem zapre defekt tako, da napravi rez v predelu kile, tkiva potisne nazaj v trebušno votlino ter trebušno steno utrdi z mrežico.
- Laparoskopska operacija: Kirurg trebuh napolni s posebnim plinom in napravi vrsto manjših rezov, operira pa s pomočjo endoskopa v splošni anesteziji. Tudi pri tej operaciji na oslabljeno trebušno steno namesti posebno polipropilensko mrežico ali čep za učvrstitev.
Po operaciji lahko bolniki vstanejo že dan po klasični ali laparoskopski operaciji. Ponavadi ni posebnih dietnih predpisov. Po enem tednu lahko normalno delajo in se gibljejo. Popolno okrevanje traja od štiri do šest tednov, vsaj tri mesece pa bolnik ne sme dvigovati težkih bremen. Po operaciji lahko še do 6 mesecev traja, da se vse do konca umiri.
Koje vrste operacije kile/hernije postoje?
Zapleti nezdravljene kile
Če kila ni zdravljena, lahko pride do resnih zapletov. Najhujši zaplet je ukleščenje (inkarceracija), pri katerem se izbočeni organ (najpogosteje črevo) ujame v kilno odprtino in se njegova prekrvitev prekine. Posledica je odmrtje tkiva (nekroza) in okužba. Če se vsebina kile ujame v šibko točko v trebušni steni, lahko ovira črevesje, kar povzroči hude bolečine, slabost, bruhanje in nezmožnost gibanja črevesja ali odvajanja plinov. Obe stanji sta nujni in zahtevata takojšnje ukrepanje.
Preventivni ukrepi
Čeprav nekatere kile nastanejo zaradi genetske predispozicije ali drugih dejavnikov, ki jih ne moremo nadzorovati, lahko s pravilnim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje za nastanek ali poslabšanje kile:
- Izogibajte se dvigovanju težkih bremen: Če že morate dvigniti težak predmet, to storite pravilno - z dvigom iz kolen, ne iz pasu.
- Uravnotežena prehrana z veliko vlaknin: Zagotavlja redno in mehko odvajanje blata, kar zmanjšuje naprezanje.
- Redna telesna aktivnost: Krepi trebušne mišice, vendar se izogibajte intenzivnim aktivnostim, ki povečujejo pritisk na trebuh.
- Ohranjanje zdrave telesne teže: Odvečna telesna teža povečuje pritisk na trebušno steno.
- Prenehanje kajenja: Kajenje lahko povzroči kronični kašelj, ki povečuje pritisk na trebuh.
Če sumite, da imate kilo, vas mora zdraviti konvencionalni zdravnik. S pravočasno diagnozo in ustreznim zdravljenjem lahko zagotovite dobro počutje zase in za svojega otroka med nosečnostjo in po njej.
tags: #pruh #ali #kila #v #nosecnosti