Cilj vseh rejcev bi moralo biti zmanjševanje smrtnosti telet po porodu in tudi kasneje. Najpomembnejši prvi korak k temu je zagotavljanje dovolj kvalitetnega kolostruma teletom takoj po telitvi. Cilj vsakega rejca je podvojiti težo teleta ob odstavitvi - brez izjemno pomembnega prvega hranjenja s kolostrumom, imajo teleta namreč manj možnosti preživetja v prvih nekaj dneh življenja. Tele se namreč skoti s premalo razvitim imunskim sistemom in zelo malo maščobnimi rezervami, zaradi česar je še bolj izpostavljeno mrazu in bakterijam.
Pomen kolostruma: Temelj odpornosti in preživetja
Imunoglobulini so protitelesa v kolostrumu. Ko jih tele zaužije, potujejo skozi želodec v tanko črevo, kjer se sprostijo v kri. Njihova absorpcija se po rojstvu hitro zmanjšuje. Zaradi tega je ključnega pomena, da tele čim prej po rojstvu prejme zadostno količino kakovostnega kolostruma. Študije kažejo, da je najboljši čas za molžo krave med dvema in šestimi urami po telitvi. Kolostrum se namreč takoj po porodu začne reabsorbirati nazaj v krvni obtok in se hkrati s povečevanjem proizvodnje mleka redči. Teleta, ki so hranjena v roku treh ur po telitvi, imajo najvišjo absorpcijo protiteles, zato je pomembno, da se tele nahrani v najkrajšem možnem času takoj po telitvi. Nekateri predlagajo hranjenje 10 % teže ob rojstvu, kar pa zahteva tehtanje posameznega teleta, kar ni vedno možno. Zato je lažje izdati splošno priporočilo, saj se teža med posameznimi pasmami telet ne razlikuje preveč. V prvih dveh urah po rojstvu tele nahranimo s štirimi litri kolostruma. Protitelesa v kolostrumu vežejo nase bakterije, pri čemer ni pomembno, če se to dogaja v vedru ali v telesu mlade živali. Ko enkrat vežejo nase bakterije, jih tele ne more več absorbirati.
Colostrum: Raising Healthy Animals
Pričakovanje in potek telitve
Porod oz. telitev je normalen fiziološki pojav, ki se ga ni potrebno bati. Nasprotno, je dogodek, ki ga vsi rejci težko pričakujemo. Za rejce krav dojilj je glavni dohodek. V zadnjem obdobju brejosti so spremembe najbolj očitne na rodilih in na vimenu. Spremembe na sramnici se začnejo že mesec pred porodom. Vzporedno se začne spreminjati vime. Seski se podaljšajo, vime se nekoliko napolni. Pred porodom se sramnica poveča, podaljša in zateče. Dan ali dva pred telitvijo se iz sramnice izceja steklasta sluz, ki visi iz sramnice. Medenične vezi so močno razrahljane. Vime se napolni. Lahko se zgodi, da se vime napolni šele po porodu, zato moramo opazovati tudi druge znake, ki naznanjajo bližanje poroda. Spremeni se obnašanje živali. Žival je nemirna. Pogosto se odmakne od ostalih živali v čredi. Z zadnjimi nogami brca pod trebuh. Pogosto drži rep postrani. Porod se začne s popadki. Začne se s krčenjem maternice. Čez nekaj časa se pridružijo krčenja trebušnih mišic. Te izzove pritisk ploda v medenično votlino. Skozi sramnico se pojavijo plodovi mehurji. Pogosto počijo v nožnici. Iz mehurjev se izlijejo plodove tekočine. Če je plod v pravilni legi, vidimo noge in smrček. Sledi izstiskanje ploda. To povprečno traja 3 ure. Takoj po porodu se iz maternice izcejajo plodove tekočine, posteljica, krvni strdki in druge snovi. Posteljica se običajno izloči v 3 - 8 urah. Kar je dlje, je potrebno poklicati veterinarja.
Nega teleta takoj po porodu
Po porodu krava tele liže. Na ta način ga posuši in zmasira. Tele se hitro postavlja na noge in išče vime oz. sesek. Pomembno je, da tele dobi prve količine mleziva čim prej. Tako dobi preko mleziva protitelesa, ki so nujno potrebna za zaščito živali. Mlezivo vsebuje tudi veliko soli, ki delujejo odvajalno, tako da mladič čim prej izloči prvo blato - mekonij. Porod je normalen fiziološki pojav, ki se ga ni potrebno bati. Nasprotno, je dogodek, ki ga vsi rejci težko pričakujemo. Za rejce krav dojilj je glavni dohodek in zato želimo vsem rejcem veliko zdravih telet, ki vam bodo v veselje in ponos. Izguba teleta prinaša rejcu poleg stroškov nastalih z vzrejo, zdravljenjem bolne živali ali celo nakupom nove, veliko ekonomsko škodo. Telitev mora potekati v čistem, suhem in zračnem prostoru. Ko pride tele na svet mu očistimo dihalne poti in ga osušimo s slamo ali krpo, če krava tega ne zmore. Z drgnjenjem spodbudimo njegovo dihanje in pospešimo pretok krvi po telesu. Popek mu razkužimo z jodovo raztopino in se tako izognemo morebitnim okužbam. Ker se teleta rodijo brez imunske zaščite, je sesanje oziroma napajanje z mlezivom čim hitreje po telitvi ključnega pomena. Tele mora v prvih dveh urah po rojstvu popiti najmanj 2 do 2,5 litra kolostruma. Z imunoglobulini iz kolostruma tele dobi pasivno imunsko zaščito. Prve tri dni po telitvi teleta napajamo trikrat na dan v manjših obrokih, da mu zagotovimo dovolj hranilnih snovi, ki jih potrebuje čez dan.
Kakovost kolostruma in shranjevanje
Dober kolostrum je gost in temen, slabega pa boste prepoznali po svetli barvi in vodenosti. Njegovo kakovost lahko preverite tudi s kolostrometrom, ki je preprosta in poceni priprava za merjenje kakovosti kolostruma. Namočite ga v mlezivo in na barvni lestvici odčitate vsebnost imunoglobulinov. Kolostrum hitro ohladimo (na manj kot 4°C z uporabo ledene vode). Če damo več steklenic toplega kolostruma v zamrzovalnik, lahko traja dlje časa, da se ta ohladi. Najboljše je, da ga damo najprej v kopel z ledeno vodo in ga shranimo v nečem z veliko površino. Hitro ga ogrejemo nazaj. Preden mlezivo zamrznemo, preverimo kvaliteto (koncentracijo Ig). Kvaliteta mleziva je lahko zelo različna in je odvisna predvsem od zaporedne laktacije, količine mleziva, letnega časa, prehrane krav, zdravstvenega stanja krav in individualnih razlik. Enostavno in hitro ocenimo kvaliteto mleziva s pomočjo merjenja gostote mleziva s kolostrometrom. Pokazatelj dobre kvalitete mleziva je tudi lepljivost mleziva. Barva mleziva je slab ocenjevalni kriterij, ker je odvisna predvsem od vsebnosti maščob. Pri napajanju telet so pomembni predvsem način napajanja, temperatura mleka, pH mleka in količina mleka. Temperaturo in pH prilagodimo načinu napajanja. Zelo pomembna pri napajanju telet je higiena.
Hranjenje teleta skozi cevko in prehod na trdo krmo
Hranjenje skozi cevko je hiter in učinkovit način za zagotovitev, da dobi vsako tele priporočeno količino kmalu po telitvi. Ko po prvem ali drugem hranjenju preidemo na mleko, začnemo uporabljati stekleničko ali vedro. Težava pri hranjenju starejših telet skozi cevko je, da bo šla velika količina mleka, namesto v siriščnik, kjer se sicer mleko popolnoma prebavi, v vamp, ki pa še ni dovolj razvit. Preveč mleka v vampu lahko povzroči bolezni. Pri starosti enega dneva je vamp tako majhen, da se vse, kar pride notri, hitro prelije v siriščnik. Če je tele bolno in noče piti pri več hranjenjih, ga moramo hraniti skozi cevko, vendar mu damo manjše količine (od enega do dveh litrov). Teletom čim prej ponudimo tudi vodo, ki preprečuje driske in izboljša zauživanje krme. 100-kilogramsko tele popije 10 litrov tekočine (od tega zagotovo pet litrov mleka oz. mlečnega nadomestka, ostalo tekočino dobi z vodo). Teleta nikoli ne odstavljajte dokler nima razvitih predželodcev. Razvitost pa zagotovimo tako, da teletu ponudimo mrvo po volji in starter. Po približno petih tednih teletu v obrok postopoma dodajamo grobo mleto krmno mešanico, s katero vplivamo na rast in razvoj vampovih resic, z mrvo pa vplivamo na povečanje volumna vampa. Ko je tele sposobno zaužiti 1 kilogram krmil, je pripravljeno na postopno odstavljanje od mleka.
Najpogostejše zdravstvene motnje pri teletih
Driske se pri teletih lahko pojavijo že prvi dan po rojstvu. Najpogosteje so povzročitelji drisk virusi, ki se nahajajo v okolici, kjer so teleta nastanjena, le-ta pa nimajo dovolj razvite odpornosti, da bi se jih uspešno obranili.
Koronavirusi
Okužbe s koronavirusi se lahko pojavijo med 3. in 21. dnevom po telitvi. So eni najbolj pogostih povzročiteljev drisk pri teletih, saj predstavljajo med 10 % in 80 % vzrokov za zdravstvene motnje. Virus kroži v zaprtih čredah in se prenaša s starejših na novorojena teleta. Zato je izredno pomembno, da imamo mlajša teleta nastanjena ločeno, saj poleg boljšega pregleda nad zdravstvenim stanjem posamezne živali tako preprečimo tudi prenos okužb. Teleta, ki se okužijo s koronavirusi, ostanejo trajno prizadeta, saj obolenje pusti posledice na prebavilih, zaradi česar njihova sposobnost prebavljanja in izkoriščanja krme ni nikoli taka, kot bi lahko bila.
Rotavirusi
Do okužbe z rotavirusi pride najpogosteje v prvih 5 - 14 dneh po telitvi. Virusi so stalno prisotni v okolici telet, do okužbe pa pride, ko teletom pade odpornost, kar je lahko posledica nepravilno pripravljenega napoja, prepoznega napajanja ali kakšnega drugega razloga. Virus deluje tako, da prizadene celice črevesnih resic, ki so odgovorne za resorpcijo vode in hranilnih snovi, kar posledično vodi do močne driske. Ko pride do okužbe, lahko glede na management črede zboli od 5 % do 80 % telet na kmetiji. Smrtnost prav tako močno niha in dosega med 5 % in 60 %. Najboljša preventiva proti tem povzročiteljem so čisti in suhi boksi ter razkuževanje boksov med posameznimi skupinami telitev.
Escherichia coli (E. Coli)
Najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk je E. coli. Infekcija z njo vodi do hudega vnetja črevesne sluznice. Klinični znaki okužbe se pojavijo že 2-5 dni po porodu. Bakterija je vedno prisotna v okolju, problem pa se pojavi, ko imajo teleta slabo odpornost in se bakterija pretirano razmnoži v telesu. V prebavilih nato izloča enterotoksin, ki vpliva na prepustnost črevesne stene za tekočino. Tele posledično hitro izgublja telesne tekočine in se hitro dehidrira.
Protozoarne okužbe
Tovrstne okužbe povzroča enocelični organizem Cryptosporidium parvum. Tipični znaki okužbe so apatična in neješča teleta, ki so močno dehidrirana. Poleg tega se pojavi vodena, zelena driska. Kokcidioza je nalezljiva bolezen, ki se najpogosteje pojavlja v pasšni sezoni. Driska se pogosto pojavi samo pri starejših teletih, zato se jo navadno pripisuje spremembi prehrane in se telet ne zdravi. Problem pa je, da je bolezen izredno nalezljiva, hkrati pa okužena teleta zaostanejo v rasti.
Napačno napajanje: Pogosta napaka rejcev
Neustrezna priprava in temperatura napoja
Pri napajanju telet z mlekom in mlečnim nadomestkom moramo posebno pozornost nameniti pravilni pripravi napoja. V kolikor teleta krmimo z mlečnim nadomestkom, moramo preveriti, kakšna so priporočila glede razmerja nadomestka in vode. Prav tako moramo napoj dobro premešati, da se nadomestek popolnoma raztopi in ne nastajajo kepice. Te se v prebavilih ne razgradijo popolnoma, kar lahko vodi v prebavne motnje in slabši izkoristek napoja. Pomembno je tudi, da pred vsakim napajanjem preverimo temperaturo napoja, saj prehladno ali prevroče mleko prav tako vodi do prebavnih motenj. Pri hladnem napoju encim himozin namreč ne deluje, zato mleko nesesirjeno potuje v dvanajstnik, kjer se prične gnilobno razkrajati. Posledično pri teletih opazimo belo do bledo rumeno drisko. Priporočljiva temperatura napoja je 40-42 °C.
Neustrezno mleko (antibiotično mleko, mleko s povečanim številom somatskih celic …)
Telet nikakor ne smemo hraniti z mastitičnim ali antibiotičnim mlekom. S hranjenjem z mastitičnim mlekom namreč vnesemo povzročitelje mastitisa, ki lahko razvijejo rezistenco na antibiotike, zaradi česar pride do pogostejšega obolevanja za mastitisom. Antibiotiki v mleku pa lahko porušijo naravni tok prebave.
Zdravljenje prebavnih motenj: Preventiva je ključ
Najboljša kurativa je dobra preventiva. To pomeni, da bomo največ prihranili tako, da z dobrim upravljanjem črede in zagotavljanjem dobrih pogojev reje preprečimo pojav zdravstvenih motenj. Pri teletih to pomeni, da zagotovimo, da je prostor, kjer so teleta nameščena, čist, zračen in dovolj velik. Poleg tega zagotovimo dovolj kvalitetnega mleziva kmalu po telitvi. Najbolje pa jih zaščitimo tako, da cepimo že njihove matere v času presušitve. Mlezivo teh krav bo nato bogatejše s protitelesi in veliko učinkovitejše pri zaščiti telet. Ob pojavu driske se teletu odvzame mleko oziroma mlečni nadomestek in se ga napaja samo s svežo vodo ter elektrolitskimi pripravki. V kolikor pa do pojava zdravstvenih motenj vseeno pride, je najpogostejša terapija prizadetih telet rehidracija živali s tekočino in elektroliti ter splošna podpora organizmu. Na trgu je na voljo veliko različnih pripravkov, ki se med seboj razlikujejo tako po kakovosti kot tudi ceni. Namen elektrolitskih pripravkov je preprečevanje dehidracije, dodajanje potrebne energije, zaustavitev driske in nadomestitev izgubljenih elektrolitov.
Pomembnost razvoja predželodcev in odstavljanje
Teleta se rodijo brez funkcij predželodcev, kar še posebej velja za vamp. Vendar pa je ob vsem naštetem osnova za varovanje zdravja v fazi napajanja, enako kot tudi v kasnejših fazah življenja teleta, pravočasno (v prvih treh urah življenja) dati zadovoljivo kakovost kolostruma (higiena in vsebnost imunoglobulina) v zadostni količini (3-4 litre, najpreprosteje s sondo za teleta, ker bo le majhno število telet to količino popilo samo ob prvem napajanju) in še enkrat v naslednjih šestih urah (1-2 litra). Če kakovost kolostruma ni zadovoljiva, ali nismo prepričani o njegovi kakovosti ali se kljub "zadovoljivi" kakovosti (raven imunoglobulina v kolostrumu) pojavi driska ali pljučnica v prvih dveh mesecih življenja, lahko poskusimo odkriti določen problem (npr. s testi za odkrivanje povzročiteljev v blatu teleta v primeru driske) in reagirati (npr. cepljenje proti rotavirusu in koronavirusu za krave v presušitvi ali krave in telice v visoki brejosti) ali z uporabo dodatkov za kolostrum s posebno zaščito pred najpogostejši povzročitelji (virusi in bakterije) ki povzročajo znatne izgube pri vzreji teleta. Na razvoj teleta zelo pomembno vpliva že oskrba prvih nekaj ur po telitvi in v prvih naslednjih dneh. Popkovine praviloma ne krajšamo. Če je izvedljivo, lahko tele obesimo za zadnje noge, vendar ne več kot za 1,5 minute. Teleta namestimo v individualne bokse za teleta. Pomembno je, da so boksi prej očiščeni in razkuženi. Zelo pomembno je, da so nastlani (zdravstveno neoporečna slama ali drug primeren nastil). Za premeščanje telet med posameznimi hlevi oz. oddelki hleva lahko uporabljamo različna prevozna sredstva (npr. prirejene samokolnice idr.). Po porodu je priporočljivo teleta čimprej stehtati. Tele potrebuje za zaščito pred boleznimi mlezivo. Kravo pomolzemo čim prej po porodu in teletu čim prej ponudimo mlezivo po volji (neomejena količina). Vime krav je potrebno pred molžo temeljito očistiti. Mlezivo, ki ostane od prve in naslednjih molž po porodu, shranimo v hladilniku in v naslednjih napajanjih ponudimo teletu. Pogoj za odstavitev je zadostno zauživanje krmila in voluminozne krme (vsaj 700 - 1000 g krmila). Teleta naj imajo vedno na voljo zdravstveno neoporečno vodo in voluminozno krmo. V zimskem času je priporočljivo, da vodo nekoliko segrejemo.