Nosečnost in obdobje po porodu predstavljata izjemno pomembno življenjsko obdobje, ki s seboj prinaša številne telesne in čustvene preobrazbe. Medtem ko se večina pozornosti usmerja v fizično zdravje matere in otroka, je nujno poudariti tudi pomen duševnega zdravja, ki je ključnega pomena za celostno dobrobit. V tem občutljivem obdobju se lahko ženske soočajo s poporodno otožnostjo, tesnobo, strahovi in drugimi psihičnimi stiskami, ki lahko pomembno vplivajo na njihovo počutje in sposobnost prilagajanja novi vlogi matere. Zavedanje o obstoju specializiranih psiholoških ambulant in drugih oblik podpore je zato ključnega pomena.
Razumevanje obporodnih stisk
Porod in materinstvo sta del pomembnega življenjskega prehoda, ko se ženska sooča s telesnimi in duševnimi izzivi. Po porodu se pojavi poporodna otožnost pri osmih od desetih žensk. Značilne so nenadne spremembe razpoloženja, tesnoba, razdražljivost; ženska hitro plane v jok, ima težave s spanjem, je pretirano dejavna ali čisto brez energije. Poporodna otožnost se običajno pojavi med tretjim in petim dnevom po porodu. Traja lahko nekaj ur ali nekaj dni, morda celo dva tedna. Medtem ko je poporodna otožnost pogosto prehodna in ne zahteva posebnega zdravljenja, pa lahko nekatere ženske razvijejo bolj resne oblike poporodne depresije ali anksioznih motenj, ki zahtevajo strokovno obravnavo.
Ključno je prepoznati znake in poiskati pomoč pravočasno. Če se znaki poslabšajo, trajajo dlje časa ali bistveno vplivajo na vsakdanje življenje, je nujno poiskati strokovno pomoč. Zavedanje o teh stanjih in razpoložljivih oblikah podpore lahko bistveno olajša prehod v materinstvo in zagotovi boljše počutje tako za mater kot za otroka.
Kje iskati pomoč: Psihološka ambulanta za nosečnice in druge oblike podpore
Najpogostejši prvi stik nosečnice v duševni stiski sta njen osebni zdravnik ali pa ginekolog. V kolikor pridete v tem obdobju v stik tudi z drugimi zdravstvenimi delavci (npr. patronažna sestra, pediater), se lahko obrnete tudi nanje in pomagali vas bodo usmeriti pri iskanju pomoči. Osebni zdravnik lahko oceni, za kako hudo stisko gre in lahko osebo po potrebi napoti naprej h kliničnemu psihologu ali psihiatru. Prav tako lahko osebni zdravnik na osnovi pregleda in zgodovine poda oceno, kakšna obravnava bi bila za osebo najbolj smiselna - farmakološka (običajno antidepresiv), pogovorna oziroma psihoterapevtska ali kombinirana.
Na strani ZDAJ - Spletno mesto z informacijami o preventivnih pregledih za otroke in mladostnike, za vsebino katere je odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje, lahko najdete seznam nekaterih psihologov in psihiatrov, ki so specializirani za obravnavo žensk v obporodnem obdobju (tudi v okviru zdravstvenih ustanov). Lahko jih kontaktirate in povprašate, kako je z obravnavo pri njih.
Nekaterim je lažje spregovoriti po telefonu. Obstajajo telefonske številke oziroma t. i. »telefoni«, na katere se lahko obrnete za pomoč v stiski:
- Združenje naravni začetki (Mamazofa): 051 245 013 (obporodne stiske)
- Klic v duševni stiski (Psihiatrična klinika Ljubljana): 01 520 99 00 (čez noč)
- Zaupni brezplačni telefon Samarijan: 116 123 (24h/dan)
- Brezplačni anonimni SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: 080 11 55 (pon-pet 12h-22h, sob in ned 18h-22h)
Zaradi neurejenosti področja psihoterapije, psihoterapevtske storitve v Sloveniji žal niso dosegljive preko zdravstvenega sistema, zato so samoplačniške in tako niso dosegljive vsem. Se pa mnoge ženske odločajo prav za tovrstno pomoč, saj potrebujejo prostor, v katerem se čutijo sprejete in lahko varno raziskujejo svoje notranje doživljanje, svoje strahove in pričakovanja povezana z novo vlogo mame ipd. V kolikor se odločate za obisk psihoterapevta povprašajte znance in prijatelje, ki že imajo izkušnjo s psihoterapijo, preverite sezname terapevtov, ki jih običajno vsebujejo spletne strani slovenskih terapevtskih inštitutov, povprašajte zdravstvene delavce, s katerimi pridete v stik, če poznajo kakšnega psihoterapevta, ki se ukvarja tudi z obporodnimi stiskami ipd.
Združenje Naravni začetki (Mamazofa) deluje na področju informiranja in podpore v obporodnem obdobju in izvaja različne delavnice in podporne skupine tudi za bodoče starše. Obstaja forum Obporodno obdobje (Med.Over.Net), kjer lahko odpirate tudi vprašanja povezana s stiskami pred porodom. Lahko si izberete doulo, ki vas bo spremljala v nosečnosti, pri porodu in po porodu ter vam nudila tudi čustveno podporo. Smiselno se je pozanimati tudi o podpornih skupinah oziroma skupinah za samopomoč, ki morebiti delujejo v vašem lokalnem okolju.
Naravno je, da so vam nekatere oblike pomoči bližje, misel nanje pa prijetnejša. Iščite tiste, ki so v redu za vas. Naš prvi stik z zdravstvenim osebjem včasih zataji in ne dobimo odgovorov, kljub temu, da smo spregovorile. Takrat je pomembno, da se zavedamo, da to ni zato, ker bi bilo z nami nekaj narobe, ker smo spregovorile, pač pa zato, ker pred seboj nimamo strokovnjaka, ki bi bil specializiran za obravnavo tovrstnih stisk. In takrat je še toliko bolj pomembno, da vztrajamo in iščemo dalje. Da iščemo prave ljudi in rešitve, ki so v redu za vas. In da iščemo načine, kako si v vmesnem času lahko pomagamo tudi same.
Kadar je stiska zares huda, vaš osebni zdravnik pa ni na voljo, se lahko vedno obrnete na dežurno ambulanto, splošno ali psihiatrično.
Poporodna depresija - kako v resnici izgleda
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) kot pomemben del sistema
Čeprav je tema članka psihološka ambulanta za nosečnice, je pomembno omeniti tudi širši kontekst podpore duševnemu zdravju, ki ga nudijo Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM). Ti centri delujejo na primarni zdravstveni ravni v zdravstvenih domovih in predstavljajo ključno točko za preprečevanje, pravočasno ukrepanje in učinkovito zdravljenje duševnih težav in motenj pri otrocih in mladostnikih ter njihovih družinah.
V CDZOM lahko strokovno podporo in pomoč dobijo otroci, mladostniki in njihovi starši, ki potrebujejo podporo ali pomoč pri reševanju stisk ali ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja. Vsak center je odgovoren za področje več zdravstvenih domov z 12.-16.000 otrok in mladostnikov.
Kako poteka podpora in pomoč v CDZOM:
- Dostopnost: Za pogovor s strokovnjaki v centru se lahko odloči otrok oziroma mladostnik sam, ali pa se po pomoč obrnejo njegovi starši/skrbniki. Za vstop v obravnavo ni nujno potrebna napotnica.
- Usmerjanje: V center vas lahko usmeri tudi vaš osebni zdravnik, razvojni pediater, vzgojitelj, učitelj ali svetovalec, službe centra za socialno delo, izvajalci socialnovarstvenih programov in druge sodelujoče službe, ki pomagajo pri vzpostavljanju prvega stika z otrokom, mladostnikom ali staršem/skrbnikom. Center sodeluje tudi z drugimi službami in organizacijami v lokalni skupnosti.
- Tim strokovnjakov: Na enem mestu je na voljo ekipa strokovnjakov, med katerimi so otroški in mladostniški psihiatri, (klinični) psihologi, (klinični) logopedi, medicinske sestre, delovni terapevti, specialni pedagogi in socialni delavci.
- Oblike pomoči: Nudijo različne oblike pomoči, kot so podpora in zdravljenje, podpora ostalim članom družine, programi za starše in skrbnike, svetovanje in izobraževanja ter individualna in skupinska psihoterapija.
- Prvi stik: Ob prvem stiku se o težavah pogovorite z medicinsko sestro in se dogovorite za termin prvega obiska. Na prvi obisk bo povabljen otrok oz. mladostnik, v proces pomoči pa so lahko vključeni tudi starši oz. skrbniki in celotna družina. Nato skupaj z ekipo sestavijo najbolj optimalen načrt pomoči.
Kdaj po pomoč v CDZOM:
Mnogokrat otroci ali mladostniki pri sebi zaznavajo dlje časa trajajoče osebne stiske, za katere sami ali s pomočjo bližnjih ne najdejo rešitve. Zaskrbljujoče vedenje ali počutje (npr. doma, v vrtcu/ šoli, pri prostočasnih dejavnostih, v stiku z drugimi …) lahko opazijo tudi odrasli. Če se je vedenje nenadoma močno spremenilo ali če tako vedenje traja dlje časa, se je potrebno na to hitro odzvati. Pomembno je, da tovrstne težave pravočasno zaznamo in čimprej ukrepamo, saj zanje obstaja učinkovita strokovna pomoč. Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov nudi celostno in dostopno strokovno pomoč otrokom, mladostnikom in družinam v lokalnem okolju.
Nujne situacije v CDZOM:
Nujna je vsaka situacija, v kateri menimo, da je otrokovo zdravje ali življenje neposredno ogroženo. V primerih čustvenega ali telesnega nasilja, sumov na slabo ravnanje z otrokom ali izpostavljenost hudim stresnim dogodkom, v primeru prisotnosti samomorilnih mislih, samopoškodbenih namenov ali dejanj ali v primerih resnih groženj drugim - ukrepajmo takoj. Poiščimo pomoč pri izbranem zdravniku, v regionalnem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov oziroma njegovih podpornih ambulantah, izven delovnega časa pa v dežurni pedopsihiatrični službi na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike (Zaloška 29, Ljubljana).
Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov nudijo urgentne napotitve. Za otroke do 15. leta je v Ljubljani na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana na voljo ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30. Za mladostnike starejše od 15 let pa na Center za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana, Grablovičeva ulica 44a, Ljubljana.
Obveščamo vas, da po novem Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) deluje na novi lokaciji, in sicer na Podrečju v sivo zeleni stavbi zraven Mass skladišča. Kontaktni podatki ostajajo nespremenjeni.
Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo (EIOAP)
Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo (EIOAP) je namenjena izvajanju intenzivne diagnostike in zdravljenju nujnih psihiatričnih stanj, predvsem tistih, pri katerih pride do motenj presoje resničnosti. Je edina varovana enota za otroke in mladostnike do dopolnjenega 18. leta v Sloveniji. Enota ima 10 postelj z različnimi stopnjami varovanja. Je tesno povezana z Enoto za adolescentno psihiatrijo, Urgentno triažno službo za otroško in mladostniško psihiatrijo UPKL, sodeluje pa tudi z drugimi bolnišničnimi oddelki in ambulantnimi službami za otroško in mladostniško psihiatrijo iz vse Slovenije.
Na EIOAP sta zaposleni dve zdravnici specialistki otroške in mladostniške psihiatrije, specialist klinične psihologije, socialna delavka, delovna terapevtka, administratorka in dovolj veliko število specialno strokovno usposobljenega zdravstvenega osebja, da lahko zagotavlja intenzivne oblike obravnave: začetno in akutno diagnostiko, zdravljenje z zdravili, razbremenitvene psihoterapevtske ukrepe, socialno obravnavo, delovno terapijo in zdravstveno nego. Enota sodeluje tudi z Bolnišnično šolo OŠ Ledina.
Indikacije za hospitalizacijo na EIOAP:
EIOAP sodi kot oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice pod pristojnosti Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Indikacije za hospitalizacijo so izključno, kot jih zakon narekuje (39. člen), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje,
- in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z zdravljenjem na drugih oddelkih otroške in mladostniške psihiatrije, z ambulantnim zdravljenjem, zdravljenjem v skupnosti ali z nadzorovano obravnavo).
Po ZDZdr EIOAP tesno sodeluje tudi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Cilji obravnave na EIOAP:
Na EIOAP so hospitalizirani otroci in mladostniki z najtežjimi oblikami duševnih motenj ali sumom na najtežje oblike duševnih motenj zaradi diagnostike in/ali diferencialne diagnostike duševne motnje, do zadostne stabilizacije duševne motnje (če je ta prisotna) za premestitev na druge oddelke, usmeritev v ambulantno obravnavo ali druge oblike obravnave (CSD, …).
Napotitev na sprejem na EIOAP:
EIOAP ambulantnim pedopsihiatričnim službam, CDZOM in bolnišničnim oddelkom za otroke in mladostnike nudi možnost kratkotrajne hospitalizacije pacientov, katerih ambulantno ali hospitalno vodenje in zdravljenje duševne motnje ni možno zaradi nevarnosti sebi ali drugim, hkrati pa nimajo telesnih bolezni ali so ob njih telesno stabilni.
Pacienti so lahko napoteni na EIOAP na naslednje načine:
- z napotnico specialista otroške in mladostniške psihiatrije (ali specialista psihiatrije v prehodnem obdobju) s stopnjo nujnosti 1, po kriterijih ZDZdr.
- preko Urgentno triažne ambulante UPKL tudi pacienti, ki bodo napoteni s strani izbranega pediatra ali urgentnega zdravnika k specialistu otroške in mladostniške psihiatrije z napotnico s stopnjo nujnosti 1 in bo triažni zdravnik ocenil, da potrebujejo hospitalizacijo na varovanem oddelku po ZDZdr.
Podrobnejši opis oddelka za paciente in svojce:
EIOAP je zaprti intenzivni oddelek, namenjen vsem tistim otrokom in mladostnikom, ki zaradi hude duševne motnje, katere posledica je ogrožajoče vedenje, potrebujejo takojšnjo psihiatrično pomoč, diagnostiko in zdravljenje. Na oddelku poteka intenzivna obravnava na osnovi Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki vključuje večjo stopnjo varovanja sprejetih pacientov in je zato zaprtega tipa. Otroci ali mladostniki ostanejo na oddelku praviloma toliko časa, da se njihovo psihično stanje stabilizira, da niso več akutno ogroženi, opredelimo vzroke njihovih težav in naredimo načrt nadaljnje diagnostike, zdravljenja in pomoči. Ko ni več potrebe po intenzivnem varovanju, je otrok ali mladostnik usmerjen v druge oblike obravnave (drugi oddelki, ambulantna obravnava). Na oddelku poleg zdravnikov specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, diplomiranih zdravstvenikov, medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov delajo tudi socialna delavka, delovna terapevtka, klinični psiholog in administratorka. Izven rednega delovnega časa pa še dežurni zdravnik. V procesu obravnave sodelujejo s starši in drugimi bližnjimi.
Sodelovanje staršev, skrbnikov in drugih bližnjih je neprecenljivo tako pri diagnostiki in zdravljenju kot pri oblikovanju načrta nadaljnjega zdravljenja, zato vedno prosijo za osnovne kontaktne podatke.
Pomembne informacije za boljše sodelovanje:
Prosimo Vas, da pacientom, ki se zdravijo na našem oddelku priskrbite toaletne potrebščine, primerne copate, spodnje perilo ter bombažne nogavice. Prepovedano je prinašanje vseh nevarnih predmetov (npr.: ostri predmeti, steklena embalaža, orožje, vžigalniki, nevarne snovi) in alkohola ter ilegalnih drog. Prinašanje hrane pa nezaželeno. Na oddelku je kajenje prepovedano. Preden prinesene stvari izročite pacientom, je potrebno obvestiti oddelčno osebje, ki stvari skupaj z vami pregleda. Otrokom in mladostnikom bo vsaj enkrat dnevno omogočen telefonski klic iz ambulante.
Program aktivnosti:
Na oddelku potekajo različne aktivnosti, ki so individualno prilagojene otrokom in mladostnikom.
Obiski:
- Obiski so vsak dan od 15:00 - 17:00.
- Možne so tudi individualne prilagoditve.
- Izhod z oddelka je možen v spremstvu svojcev z dovoljenjem zdravnika.
- Priporočajo obisk do 30 minut.
- Priporočajo, da sta na obisku največ dve osebi hkrati.
Dan na oddelku:
- 7:00 bujenje
- 7:00 - 7:30 jutranja higiena in merjenje vitalnih funkcij
- 7:30 - 7:45 jutranja telovadba
- 7:45 - 8:15 zajtrk in zdravila
- 8:15 - 9:00 informativna skupina z DT (delovna terapija poteka od 8.15-15h)
- 9:00 - 12:00 vizita
- 10:00 dopoldanska malica
- 12:00 - 12:30 kosilo
- 14:00 opoldanska terapija in malica
- 15:00 - 17:00 obiski
- 17:15 - 18:00 skupina z MS/ZT
- 18:00 - 18:30 večerja
- 19:00 - 20:30 večerna higiena
- 21:00 večerna terapija
- 21:00 - 22:00 priprava na spanje
Informacije pri oddelčnih zdravnikih Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo:
Ponedeljek in sreda: od 13:00 do 14:00 ure. Zaradi nepredvidljivosti obsega dela na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo informacije v določenem terminu niso vedno možne.
tags: #psiholoska #ambulanta #za #nosecnice