Reka Drava, skozi stoletja tiha priča zgodovine, je nekoč predstavljala vitalno prometno žilo, po kateri so se spuščali leseni splavi, naloženi z dragocenim lesom. Ta starodavna obrt, ki je bila v preteklosti ena od ključnih gospodarskih dejavnosti, danes po zaslugi navdušenih posameznikov in društev ponovno oživlja kot turistično doživetje in pomemben del kulturne dediščine. Mariborski flosarji, ki delujejo pod okriljem Turističnega društva Maribor, enega najstarejših društev v Sloveniji, skrbijo za ohranjanje te bogate tradicije in jo s ponosom prenašajo na nove generacije.
Zgodovina splavarstva ob Dravi: Od mitnice do turistične atrakcije
Začetki turistične ponudbe splavarskih voženj segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so člani Turističnega društva Maribor sodelovali pri revitalizaciji in prvi koreniti prenovi Lenta. V obdobju zanosnega prizadevanja za oživitev območja ob reki Dravi so člani društva organizirali prvi splavarski krst. Kot je pojasnila predsednica Turističnega društva Maribor, Tadeja Fijačko, je bil cilj ohraniti dragoceno kulturno dediščino in hkrati ustvariti priložnost za promocijo turizma v regiji. Prvi splav, zasnovan za turistične namene, je simboliziral pogumno odločitev za nadaljevanje tradicije splavarjenja in je pripomogel k ustvarjanju edinstvene turistične ponudbe. "Prvi splavarski krst leta 1985 je na Lent privabil večtisočglavo množico in postavil temelje za ponovno oživitev tradicije splavarjenja, hkrati pa spodbudil organizacijo drugih prireditev ob Dravi na Lentu," dodaja Fijačko.
Najstarejša pričevanja o splavarjenju na Dravi segajo v 13. stoletje. V listini viteza Otta Velikaškega iz leta 1280 je omogočeno pobiranje mitnine za prevoz sodov pri velikovškem mostu, pri čemer so prazne sode vozili na splavih, jih v Mariboru napolnili z vinom in jih nato z vozovi odpeljali nazaj na Koroško. Zapis v urbarju samostana sv. Pavla iz leta 1289 govori o podložnikih, ki so pripeljali les na Štajersko za potrebe samostana, urbar iz sv. Lovrenca na Pohorju iz leta 1371 pa navaja, da se prebivalci ukvarjajo s prevozom različnih vrst lesa, predvsem kolov za vinograde. V srednjem veku je bil rečni lesni transport že razmeroma razvit, v prvi polovici 16. stoletja pa je na Dravi med Beljakom in Ptujem cvetela trgovina z vinom, železnimi izdelki in tekstilom.
Povečan promet na Dravi, predvsem transport lesa, je prinesel potrebo po večjih in solidnejših plovilih. V 16. stoletju se je tako začelo obdobje šajkarstva. Šajke, trdo grajena plovila, dolga okoli 20 metrov in široka 6 metrov, so upravljali s ponjavami 6 splavarjev in lahko prevažale od 40 do 60 kubičnih metrov desk. Izdelava šajk je bila zahtevnejša in dražja kot izdelava splavov. Šajko je sčasoma izpodrinil splav, saj je nov način vezave splavov omogočal hitrejše nakladanje in prevoz večjih količin lesa, kar je pocenilo končno ceno lesa. Najmanjši splav je lahko prepeljal do 80 kubičnih metrov lesa, največji pa kar 130. Dravski splav je imel obliko trapeza, dolg je bil 32 metrov, širok pa od spredaj 6 metrov in od zadaj 5 metrov. Na začetku 20. stoletja so v Dravsko dolino prišli splavarji iz Italije, ki so začeli splave vezati na drugačen način, s čimer so jih spredaj razširili, zadaj pa zožili. Te splave so dravski splavarji poimenovali "italijančki".
Splavarstvo je doseglo vrhunec v 19. stoletju, saj je bil splav hkrati transportno in tovorno sredstvo, kar je pomenilo, da je pošiljka do cilja prišla brezplačno. Lesna industrija se je močno razvila v pohorskih in kobanskih krajih, bogatih z lesom, ki so ga uporabljali predvsem kot gradbeni material. Po letu 1918 se je lesarsko tržišče razširilo na Hrvaško in v Srbijo. V tem času naj bi bilo na Dravi več kot 500 splavarjev, ki so sestavljali splave v 60 pristaniščih od Libelič do Maribora. Od dela splavarjev naj bi živelo vsaj 2000 ljudi, saj je bilo delo dobro plačano in zato mikavno. Razvila se je močna splavarska tradicija, ki se je prenašala iz roda v rod.
Maribor je bil za splavarje pomembna postaja. Pristanišče splavov v Mariboru se še danes imenuje Lent - pristanišče. Maribor je bil prometno križišče, do katerega je bila iz Dravske doline opravljena najbolj naporna in nevarna pot. Drava je bila do 20. stoletja deroča reka z obilo brzic, plitvin in skalnatih ožin. V Mariboru so se splavarjem pridružili splavarji z mariborskega konca, večinoma iz Dupleka, oskrbeli so se s hrano ter prespali v znani gostilni Dabringer. Pristajanje splavov je bil spektakularen dogodek, zato so splavi in splavarji v mestu dobili romantičen pridih. Od Lenšata do Dubrove je bilo na splavu 6 splavarjev, od Dubrove dalje pa samo štirje, saj se je reka umirila. Za razkladanje niso bili potrebni samo splavarji, ampak so lahko najeli domačine. Od Donje Dubrove je bila Drava mejna reka med Madžarsko in takratno Jugoslavijo, kar je pomenilo, da so morali opraviti carinske formalnosti, splav zapečatiti in plačati carino. Na tem področju se tudi ni bilo dovoljeno ustavljati. Konec splavarstva so prinesle gradnje hidroelektrarn. Prvi udarec splavarstvu je zadala izgradnja Falske elektrarne leta 1941, po 2. svetovni vojni pa niz elektrarn vzdolž Drave, zaradi katerih je postalo splavarjenje nemogoče.
Sodobno splavarjenje: Tradicija, ki oživi na reki
Danes Mariborski flosarji upravljajo z več splavi. Njihova flota vključuje dva velika splava tipa "talijanček", od katerih lahko vsak sprejme do 65 ljudi, ter manjši splav "hlodovec" za manjše skupine do 12 ljudi. Za vračanje splavov na izhodiščno točko v Koblarjev zaliv, kjer je njihov pristan, skrbita dva motorna čolna.
Plovba z tradicionalnim lesenim splavom je edinstveno doživetje, ki obiskovalcem ponuja slikovito vožnjo po reki Dravi ter odkrivanje bogate dediščine flosarjev. Vožnja, ki traja 1 uro in 15 minut, poteka od Koblarjevega zaliva do Lenta v Mariboru in vključuje zabavni program na krovu. Obiskovalci se lahko preizkusijo v vlogi flosarja, a kot poudarja Fijačko, "flosar ne more postati kar vsak". Potrebna je avanturistična žilica, entuziazem in veselje do dela z ljudmi. V preteklosti so se za poklic flosarja odločali svobodomiselni, pogumni posamezniki, ki jih ni prestrašila niti deroča in nevarna reka Drava.
Na vsaki vožnji izberejo posameznika, ki ga po opravljenem praktičnem preizkusu, ki vključuje veslanje, krstijo v pravega flosarja. Med plovbo lahko obiskovalci uživajo v čudovitih razgledih na naravo in mesto Maribor iz nove perspektive, spoznajo zgodovino regije in se poučijo o zgodovini splavarjenja. Program je obogaten z zabavno glasbo, saj so na vsaki tradicionalni vožnji prisotni muzikanti, ki skrbijo za dobro voljo. Program je na voljo v petih jezikih, rezervacija pa je obvezna vsaj 2 dni vnaprej.
Poudarek je na intimnem in izvirnem doživetju, ki ponuja vpogled v naravna in kulturna bogastva ob reki. Splavarska vožnja na Mariborskem je doživetje, ki je navdušilo že več kot 250.000 obiskovalcev. Prireditev je primerna za vse generacije in priložnosti, saj je splav dostopen tudi za osebe na invalidskih vozičkih.
Koroško splavarjenje: Tradicija, ki navdušuje obiskovalce
Na Koroškem, v kraju Muta, se odvija še eno tradicionalno splavarsko doživetje na velikem lesenem splavu "Taljanček". Ta izkušnja, ki je navdušila že več kot 250.000 obiskovalcev, ponuja pristno doživetje splavarjenja po reki Dravi, kot so ga nekoč živeli flosarji. Čakajo vas zgodbe iz flosarskega vsakdana, začinjene z humorjem, zvoki harmonike, pristno koroško petje ter dobrodošlica s kruhom, soljo in domačim žganjem. Obiskovalci prejmejo tradicionalno "Flosarsko culo" - malico, ki vsebuje koroški rženi kruh, suho klobaso in mošt ali jabolčni sok. Sledi zabaven flosarski krst, s katerim novince sprejmejo v flosarski ceh.
Pred spustom po Dravi se obiskovalci spoznajo z bogato dediščino splavarjenja in opazujejo mojstra pri tesanju lesa. Sledi pomirjujoča plovba na velikem splavu Taljanšku, s katerim so nekoč flosarji prevažali les vse do Črnega morja. Ob spremljavi stare flosarske harmonike zapojejo kakšno ljudsko pesem in naredijo spominsko fotografijo.
Sezona najbolj zabavnih plovb na Koroškem se prične v aprilu in traja vse do konca oktobra. Lokacija odhoda je Gortina 24, 2366 Muta. Priporočen je prihod vsaj 30 minut pred odhodom. Parkirišča so na voljo, plačilo pa je možno z gotovino ali kartico pred odhodom na lokaciji, po želji tudi po predračunu. Na samem splavu je možno le plačilo z gotovino. V primeru dežja ni skrbi, saj ima splav streho in izkušnja poteka v vsakem vremenu. Cena za to nepozabno doživetje znaša 29,90 EUR in vključuje zabavno, avtentično in nepozabno predstavitev splavarske tradicije, edinstveno plovbo po reki Dravi, bogato pogostitev z okusno koroško hrano in gostoljubjem, smeha in glasbe polno dvo-urno dogodivščino ter številna presenečenja.
Najpogostejša vprašanja in odgovori potrjujejo, da je splav v vsakem vremenu zagotovljen, malica pa vsebuje koroški rženi kruh, suho klobaso ter pokušino domačega jabolčnika ali soka. Karte je možno plačati s kartico ali gotovino v splavarskem pristanu, možno je tudi izstavljanje predračuna.
Turistični potencial Drave: Vrednost, ki presega pričakovanja
Turistični potencial reke Drave še zdaleč ni v celoti izkoriščen, kar odpirajo vrata za nove turistične programe in aktivnosti, ki bi še dodatno privabile obiskovalce. Z razširitvijo turistične ponudbe, vključno z doživetjem na manjšem splavu hlodovcu, Mariborski flosarji ponujajo še bolj intimno in izvirno odkrivanje Maribora z reko Dravo ter vseh njenih naravnih in kulturnih bogastev. S pridobljenim certifikatom "Naše najboljše" za doživetje na hlodovcu bodo to priložnost izkoristili pri nadaljnji promociji.
Letos so s tradicionalnimi vožnjami, najemi splava za različne priložnosti, kot so rojstni dnevi in obletnice, ter vožnjami s hlodovcem že polno zasedeni. Kljub temu pa slabo vreme in pretok reke Drave v maju in juniju občasno povzročata težave in onemogočata plovbo. V sklopu priprav na krst na splavu so v juniju gostili Kungoško pleh muziko, katere glasba je razveseljevala obiskovalce na obeh bregovih reke Drave.
Konec avgusta in septembra bodo potekali dodatni kulturni dogodki in aktivnosti, posvečeni 40. tradicionalnemu splavarskemu krstu, kjer bodo po starih običajih krstili novega pripravnika in ga imenovali za novega splavarja.
Mednarodno sodelovanje in prihodnost splavarstva
Mariborski flosarji so člani Mednarodne splavarske zveze. Konec julija bodo dva mlada splavarja, Rok Rajzman in Blaž Kostanjevec, odpotovala na splavarski tabor v Magdeburg, mesto z dolgo tradicijo splavarjenja po reki Labi. Prvič organiziran mednarodni splavarski tabor bo združil okoli 30 udeležencev iz Nemčije, Italije, Latvije, Romunije, Slovenije in Španije. Tabor bo potekal od 29. julija do 4. avgusta 2024, kjer bodo mladi splavarji izmenjali praktične izkušnje splavarjenja, ki je priznano kot "Nesnovna kulturna dediščina človeštva" pri UNESCU. Tabor bo financiran iz programa Erasmus EU. Udeleženci bodo imeli priložnost nabrati nova znanja pod vodstvom izkušenih splavarskih mojstrov iz Schiltacha in Lychena. Vrhunec tabora bo skupna vožnja s splavom po reki Labi, ki bo izpostavila bogato zgodovino Magdeburga v splavarstvu.
V prihodnosti gradnje novih splavov sicer ne načrtujejo, vendar vsako leto vložijo veliko truda in finančnih sredstev v prenovo obstoječih splavov in izboljšave. V letošnjem letu so na splavu "talijanček" napravili novo streho in kupili nov čoln. Prizadevajo si zagotoviti in omogočiti obiskovalcem kar najboljšo izkušnjo na svojih splavih, nenehno izboljšujejo turistične produkte in ustvarjajo edinstvena doživetja za obiskovalce vseh starosti in interesov. Osredotočeni bodo na kakovostno izpeljane splavarske vožnje, pri čemer je ključna tudi kulinarična ponudba, ki sodeluje z lokalnimi ponudniki pijače in hrane. Hkrati si prizadevajo za okrepitev sodelovanja z lokalnimi in mednarodnimi partnerji za spodbujanje izmenjave znanja in izkušenj ter promocijo splavarjenja kot pomembnega dela kulturne dediščine. Njihova vizija za prihodnost je ohraniti in nadgraditi bogato tradicijo splavarjenja ter jo približati čim več ljudem, tako domačinom kot turistom.
Mitološki odmevi Drave: Vodni mož Gestrin in pravljica o Dravi
Legende in bajke, ki so se skozi stoletja prenašale iz roda v rod, pripovedujejo o srečanjih splavarjev z raznimi vodnimi bitji. Ena takšnih je zgodba o vodnem možu Gestrinu, ki naj bi bival v tolmunih in se družil z vodnimi deklicami. Te naj bi s sladkimi smehljaji in milimi pogledi zvabile nesrečnike v vodo, jih potopile na dno svojega steklenega gradu ter jih oropale bleščečega nakita. Gestrinu naj bi brodniki prinašali darila v zameno za varno plovbo mimo nevarnih ključev.
Druga zgodba, "Pravljica o Dravi", pripoveduje o ribiču iz Koroške, ki je po naročilu reke Drave poiskal ljudi, ki poznajo pšenični in rženi kruh. Ko je prinesel oba hlebca nazaj in ju vrgel v reko, je Drava narasla, poplavila bregove, a ko je voda odtekla, sta vzklili rž in pšenica, kar je našim prednikom prineslo njuno seme.
Te zgodbe in legende dodajajo še eno plast bogastvu splavarjenja na Dravi, povezujejo ga z naravo, zgodovino in mitologijo, ter ga tako postavljajo v sam srce kulturne dediščine Slovenije.