Razvoj predšolskega otroka je fascinantno potovanje, polno odkritij, učenja in hitrih sprememb. V tem obdobju otroci doživljajo pomembne kognitivne, socialne in čustvene preobrazbe, ki postavljajo temelje za njihovo prihodnost. Z razumevanjem značilnosti posameznih razvojnih faz in njihovih specifičnih potreb lahko starši in skrbniki ustvarijo podporno okolje, ki bo otrokom omogočilo, da dosežejo svoj polni potencial.
Kognitivni in čustveni svet malčka: Videnje sveta skozi drugačna očala
Majhni otroci imajo edinstven način dojemanja sveta, ki se bistveno razlikuje od odraslega. Niso sposobni razumeti kompleksnega konteksta ali obravnavati več dejavnikov hkrati pri reševanju težav. Njihov svet vidijo po koščkih, kar pomeni, da jim lahko uidejo številni subtilni znaki in kontekstualne informacije, ki so odraslim samoumevne. Ta omejenost v zaznavanju lahko privede do nepričakovanih reakcij. Na primer, zgodba o noseči mami, ki je svojega triletnega sina peljala na ultrazvok, da bi prvič videl svojega nerojenega sorojenca, ponazarja to razliko. Ko je deček zagledal premikajočo se sliko na ekranu, je začel jokati, saj ni razumel, kaj se dogaja. Njegova mama ga je tolažila, češ da je vse v redu, a je deček vztrajal, da ga skrbi.
Otroci v predšolskem obdobju so nebrzdani v izražanju in doživljanju čustev, pogosto delujejo po instinktu in čustvu, ne da bi se predhodno ustavili in premislili. Izziv za starše je ohraniti otrokovo integriteto in se ne odzvati pretirano ali ga sramotiti, ker je zvest samemu sebi. Če želimo pri otrocih spodbujati razumevanje sveta, moramo podpirati njihovo naravno težnjo, da o njem poročajo. Z nemotenim razvojem bodo otroci sčasoma sposobni dvakrat premisliti, preden bodo spregovorili.
Pomembno je tudi, da majhni otroci niso sposobni izreči prave laži, saj ne morejo istočasno v mislih obdržati resnice in neresnice. Pomanjkanje notranjega konflikta pri majhnih otrocih prispeva ne le k izbruhom frustracije, ampak tudi k intenzivnosti zabave. Kdor osvoji njihova srca, je iskreno oboževan, saj v njihovem veselju ni skritih motivov ali neporavnanih računov. V njihovih srcih ni zagrenjenosti, neizpolnjenih pričakovanj ali zamer.
Majhni otroci so nagnjeni k izpodrinjenim oziroma nihajočim odzivom, njihova čustva in doživljanja se lahko hitro spreminjajo. Eno minuto so ubogljivi, že naslednjo pa se vse obrne in postanejo poosebljen upor. Ta nezmožnost delovanja iz dveh referenčnih točk hkrati pa v svetu majhnega otroka ustvarja prostor za čarovnijo in domišljijo. Ne moti jih, da Božiček vsem prinese darila, da zobne miške zamenjajo zobke za darila ali da velikonočni zajčki ležejo čokoladna jajca. Njihova nezmožnost, da bi delovali iz dveh referenčnih točk, pomeni, da ko so potopljeni v eno dejavnost, pogosto ne opazijo drugih dogajanj v okolici, na primer, da jih nekdo kliče k večerji med igro. Pomembna prelomnica se zgodi med 5. in 7. letom starosti (ali med 7. in 9. letom), ko se začnejo razvijati bolj kompleksne kognitivne sposobnosti.
Razvoj socialnih veščin in čustvene inteligence
Majhni otroci lahko naenkrat upoštevajo le eno osebo, običajno so to oni sami. Njihova pozornost je usmerjena bodisi vase bodisi na drugo osebo, kar jih lahko naredi videti zelo egocentrične ali pa vnete sledilce drugih. Ker imajo v mislih prostor samo za eno osebo, ne morejo ustvariti globlje povezanosti, ne da bi pri tem izgubili občutek lastne ločenosti. Otrok začne razvijati jasen občutek sebstva pri dveh letih, pred tem pa sveta ne dojema kot ločenega od sebe. Eden od ključnih ciljev zgodnjega otroštva je negovanje tega porajajočega se sebstva in njegovo utrjevanje. V obdobju zgodnjega otroštva je poudarek na tem, da se otroci med seboj razumejo in upoštevajo potrebe drugih, kar pa lahko zasenči pomembnejši razvojni cilj: otroci morajo najprej razumeti, kdo so.
Ključna vloga prehrane v obdobju rasti in razvoja
Obdobje zgodnjega otroštva je izjemno pomembno za ustrezno prehranjevanje, saj telo hrano uporablja za izgradnjo kosti, mišic in organov ter vpliva na razvoj možganov. Zato je ključnega pomena, da otrok ne le je dovolj, ampak predvsem uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Prehranske potrebe otrok se v času rasti in razvoja spreminjajo. Razvoj telesa je najhitrejši v začetku življenja, nekoliko se upočasni sredi otroštva in ponovno okrepi v puberteti, preden se ustali. Zaradi pospešene rasti in večje dnevne aktivnosti otroci potrebujejo relativno veliko energije glede na svojo velikost.
Predšolski otroci potrebujejo energijsko nekoliko bogatejšo hrano kot odrasli, zato splošne smernice zdrave prehrane za odrasle za majhne otroke niso povsem primerne. Smernice za odrasle pogosto temeljijo na živilih z nizko vsebnostjo maščob in večjim deležem vlaknin, kar pa za otroke predstavlja lahko občutek sitosti, a hkrati premajhen energijski vnos. Otroci potrebujejo precejšen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov za zadostitev dnevnim energijskim potrebam, hkrati pa tudi dovolj beljakovin, vitaminov in mineralov za podporo hitri rasti in razvoju.
Vključevanje sadja in zelenjave v vsak obrok je ključnega pomena za navajanje otroka na zdrav način prehranjevanja že od zgodnjega otroštva. Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok spoznava različne okuse in živila ter se o njih uči. Prav je, da otroku ponudimo čim širši nabor različnih živil, tudi tistih, ki jih sami morda ne uživamo pogosto, a so del zdrave in uravnotežene prehrane. V primerih, ko otrok določene jedi ne sprejme, bodimo vztrajni in mu jih ponudimo večkrat, saj otroci potrebujejo več časa, da se privadijo novega okusa. Otroka lahko tudi povabimo k sodelovanju pri pripravi skupnih obrokov in mu ob tem nepoznana živila predstavimo na zabaven način. Odnos do okusa različnih živil se s starostjo otrok spreminja, zato ni nujno, da bo otrok vedno zavračal neko živilo, ki mu v določenem obdobju morda ni bilo všeč.
ALI STE VEDELI?Raziskave so pokazale, da se majhnim otrokom zelo pogosto oglašujejo živila z neugodno prehransko sestavo, pri čemer se uporabljajo najrazličnejši marketinški triki. Na oglasih in embalažah se pogosto pojavljajo liki iz risank in filmov, taka živila pa se pogosto predstavljajo kot dober obrok za začetek dneva, nadomestilo za malico ali zdrava izbira.
Družinska prehrana kot temelj zdravih navad
Še posebej pomembno je, da je družinska prehrana zdrava in raznolika. Ne moremo pričakovati, da bo otrok vzljubil zelenjavo, če sami jemo le krompir in meso. Otrok se uči z opazovanjem staršev, tudi pri mizi, zato bodimo zgled in ga s svojim ravnanjem usmerjajmo k zdravi prehrani.
Zavedati se moramo, da je zelenjava zelo pomemben vir koristnih snovi, predvsem vitaminov in mineralov, pa tudi vlaknin, ki poskrbijo za dobro prebavo. Kadar otroci dalj časa zavračajo sadje ali zelenjavo, se potrudimo, da jim jo kljub vsemu ponudimo čim večkrat, morda na drugačen način. Še posebej učinkovito bo, če takrat, ko je otrok lačen, kot predjed ponudimo na manjše kose lično narezano zelenjavo. Predjed bo še bolj atraktivna, če bomo otroku ponudili vsaj dve vrsti zelenjave, od tega naj bo po možnosti ena rdeče barve, saj je rdeča hrana otrokom dokazano najbolj privlačna. Če na primer otrok ne mara kuhanega brokolija, lahko iz njega naredimo kremno juho, ali pa spasirano zelenjavo uporabimo kot omako k krompirju ali polivko za testenine. Zelenjavo lahko tudi sesekljamo in pripravimo zelenjavne kolačke (mafine) ter jih ponudimo kot okusno malico.
STE VEDELI?Pripravljene mešanice začimb pogosto vsebujejo tudi veliko soli in ojačevalcev okusa. Če se otrok nanje navadi, bo težje sprejemal manj slana živila in živila, ki jim ojačevalci okusa niso dodani.
Če je otrok izbirčen jedec, se potrudimo obroke narediti čim bolj privlačne na pogled. Tako se bodo tudi otroci lažje opogumili, da poskusijo kaj novega. Namesto da otrokom ponudimo cel sadež, jim lahko sadje narežemo na koščke in kombiniramo več različnih sadežev različnih barv, obenem pa s tem poskrbimo tudi za vnos različnih vitaminov in koristnih snovi, ki se skrivajo v različnih sadežih. Na prvem mestu naj bo zdrav odnos do hrane, ki naj otroku pomeni prijetno in družabno izkušnjo, ponujeno v mirnem in spodbudnem okolju. K zdravemu odnosu do hrane bodo pozitivno prispevali skupni družinski obroki, dovolj časa in prijeten kraj za uživanje obrokov ter prijetne izkušnje s hrano. Izogibajmo se vzgoji s hrano - na primer nagrajevanju ali kaznovanju s hrano. Izogibajte se industrijsko pripravljeni hrani in v čim večji meri pripravite obroke iz osnovnih sestavin. Tipične osnovne sestavine otrokovega jedilnika so na primer surova zelenjava, surovo sveže in suho sadje, ovseni kosmiči, ajdova kaša, stročnice, pusto perutninsko meso, mleko, skuta itd. Z uporabo osnovnih sestavin povečujemo kakovost obrokov, ki lahko ob ustrezni pripravi vsebujejo več hranil, hkrati pa so tudi okusnejši.
Pomembno je, da otroci zaužijejo čim manj prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in disaharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja in/ali potrošnika ter naravno prisotni prosti sladkorji, ki jih najdemo v sadnih sokovih. Še posebej se odsvetuje pitje pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, vendar nizek učinek sitosti. Pijače z dodanimi sladkorji predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd. Poleg tega takšne pijače pri majhnih otrocih lahko še dodatno stimulirajo nagnjenost k sladkemu okusu v kasnejših obdobjih življenja.
STE VEDELI?Dodan sladkor v živilih prepoznate tudi, če so med sestavinami navedene na primer glukozni sirup, saharoza, fruktoza, dekstroza, maltoza, laktoza ali med.
Priporočljivo je, da že zelo zgodaj v prehrani otroka omejimo uživanje živalskih maščob in izbiramo ustreznejše, predvsem nenasičene maščobe. Slednje najdemo predvsem v različnih rastlinskih oljih in ribah. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora, kot je na primer oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko (omega-3) kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju moramo zaužiti s hrano. Čim bolj omejite uporabo nasičenih maščob, ki jih je največ v maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi). Pomembno je tudi, da ne spregledamo številnih "skritih maščob", ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu, itd.
ALI STE VEDELI?Za zdravje vašega otroka so zelo pomembne dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), ki je pomembna za normalen razvoj vida in možganov. Najboljši viri dolgoverižnih omega-3 maščob so predvsem mastne morske ribe, kot so sardine, slanik, skuša, losos.
Prekomeren vnos natrija oz. soli povečuje krvni tlak in s tem tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni pri odraslih, zaradi česar je zelo pomembno, da otroka ne navajamo na pretirano uporabo soli. Tako kot odrasli namreč tudi slovenski otroci zaužijejo bistveno preveč soli. Raziskave so pokazale, da je želja po bolj slani hrani bolj stvar okusa kot potrebe, ter da je željo po slani hrani mogoče zmanjšati s postopnim zniževanjem slanosti živil. Še sprejemljiva količina soli za otroke je manj kot kavna žlička soli v celem dnevu. Zavedati se moramo, da je veliko soli skrite v predelanih živilih. K visokim vnosom soli največ doprinesejo slani prigrizki (čips, palčke, ipd.) ter različne salame, paštete, siri, hrenovke, klobase, pa tudi pice in razne jedi iz konzerv ter vnaprej pripravljene omake in juhe iz vrečke. Omejimo tudi dodajanje soli pri mizi že pripravljenim jedem. Priporočamo, da vnos soli zmanjšujete postopoma, tako da hrano vedno manj solite.
Otroci med igro velikokrat pozabijo na žejo, zato je pomembno, da otroku večkrat na dan ponudimo vodo. Otroci naj pijejo izključno vodo, nesladkan čaj in občasno tudi mleko. Sladke pijače in sadni sokovi za otroke niso primerni, saj vsebujejo veliko prostih sladkorjev in predstavljajo enega glavnih krivcev za prekomerno telesno maso otrok. Težava, s katero se srečujejo nekateri starši, je tudi ta, da otroka, ki se je navadil piti sladke pijače, težko prepričamo, da se bo brez pritoževanja odžejal z vodo.
5 Korakov, kako naučiti otroka zdravo jesti - Mojca Vozel
Gibanje in telesna aktivnost: Temelj zdravega razvoja
V obdobju, ko mnogi otroci vse več časa preživijo pred računalnikom, tablicami, pametnimi telefoni in pred televizijo, je nujno spodbujanje gibanja in telesnih spretnosti, ki so jih v preteklosti otroci osvojili mimogrede pri svoji igri. Tudi na področju gibanja je pomembno, da smo starši zgled svojim otrokom, zato pojdite z otrokom ven, na igrišče, igrajte se igre z žogo, lovljenje, skrivalnice, spodbujajte otroke k plezanju, skupaj kolesarite, skratka v vsem jim bodite zgled. Nenazadnje bo gibanje koristilo tudi vam. Prav zdrav aktiven življenjski slog bo imel dolgoročen ugoden vpliv na telesni razvoj in zdravje otroka.
Vloga vrtcev pri oblikovanju prehranskih navad
Otroci v vrtcih preživijo večji del dneva in tam pokrijejo pomemben del prehranskih potreb. V Sloveniji je prehrana v vrtcih organizirana in zakonsko urejena, ter velja - ob upoštevanju smernic zdravega prehranjevanja - za učinkovit korektor sicer slabih prehranskih navad otrok. Za organizirano prehrano otrok v vrtcu je odgovorno strokovno usposobljeno osebje. Ključni poudarki so:
- Priprava obrokov z vključevanjem vseh priporočenih skupin živil.
- Vključevanje raznolike zelenjave in/ali sadja v vsak obrok, s poudarkom na sezonski in lokalno pridelani hrani.
- Ponujanje kakovostnih živil, kot so na primer: polnovredna in raznovrstna žita in žitni izdelki, jajca, polnomastno mleko in mlečni izdelki brez dodatkov, ribe, puste vrste mesa, stročnice in kakovostna olja.
Praznovanje rojstnega dne v vrtcu: Kljub temu da se slavje povezuje s pogostitvijo, se strogo odsvetuje prinašanje hrane v vrtec, saj to predstavlja večje tveganje za zdravje (zastrupitve s hrano, tveganje alergijskih reakcij), neuravnoteženost obrokov in lahko ustvari ali poglobi socialne razlike med otroki. Prav tako se z uživanjem dodatnega obroka v času praznovanja lahko spodbuja neješčnost in izbirčnost otrok ter poruši ustrezen ritem prehranjevanja.
Razvojne mejnike in kritična obdobja
Vsak otrok je edinstven, a znanstvene ugotovitve so kljub temu nedvoumne - v prvih 1000 dnevih življenja se otrokovi možgani razvijajo hitreje kot kadarkoli kasneje. Ko vaš otrok raste in se razvija, imate verjetno na tisoče vprašanj. "Kdaj bo moj otrok shodil?" ali "Kdaj lahko moj otrok začne jesti tudi gosto hrano?".
- Dojenček (0-12 mesecev): V prvih mesecih življenja otrok postaja vse bolj radoveden in intenzivno opazuje okolico, se nasmiha drugim obrazom in se igra z vsem, kar mu pride pod roke. Dojenčki so v tem starostnem obdobju družabni in radi komunicirajo. Njihovi možgani se intenzivno razvijajo, kar opazimo, ko otrok začne slediti ljudem in predmetom z očmi, se nejevoljno obnaša, kadar se dolgočasi, in postane pozoren na obraze, ki jih vidi. Gibi rok in nog postajajo bolj usklajeni, lahko dvigne glavico in se potiska po tleh, ko leži na trebuhu. Pri šestih mesecih starosti se začne otrok aktivno plaziti in posegati po predmetih v okolici. Okoli devetega meseca se otrok veliko giblje in je pravi mali raziskovalec. Začne uporabljati določene zvoke za izražanje svojih čustev, razlikuje med znanimi obrazi in neznanci ter uživa v igri z drugimi. Zna posnemati enozložne besede ali zvoke, prepozna svoje ime in se nanj odziva. Pri enem letu starosti lahko otrok spregovori prve besede, se postavi na noge in naredi prve korake.
Malček (1-3 leta): V obdobju med 1. in 3. letom starosti otrok postaja vse bolj samostojen in radoveden. Rad raziskuje, kaže prve znake neodvisnosti, pričenja se igrati igre pretvarjanja in kaže na predmete, ki si jih želi. Razume, čemu služijo predmeti v hiši, na primer žlica ali skodelica. Sposoben je uporabe pribora pri hranjenju, zna se sam sleči in začenja hoditi po stopnicah. Lahko je prisoten strah pred tujci, vendar kaže naklonjenost znanim ljudem. Do drugega leta starosti otrok govori, hodi, pleza, skače, teče, brca žogo in prekipeva od energije. Ima široko besedišče, se redno uči novih besed in zna povedati kratke stavke, dolge do štiri besede. Lahko razvršča oblike in barve ter pokaže zanimanje za učenje uporabe kahlico. Igra se preproste namišljene igre in se navdušuje za druženje z vrstniki.
Predšolski otrok (3-6 let): Srednje otroštvo prinese veliko sprememb v otrokovem življenju. Otroci se v tem času lahko sami oblečejo, lažje lovijo žogo le z rokami in si zavežejo čevlje. Neodvisnost od družine postaja pomembnejša. Dogodki, kot je vstop v šolo, pripeljejo otroke te starosti v reden stik s svetom. Prijateljstva postajajo vedno bolj pomembna. V tem času se fizične, socialne in duševne sposobnosti hitro razvijajo. To je kritičen čas, da otroci razvijejo samozavest na vseh področjih življenja, kot so prijatelji, šolska naloga in šport. V tem obdobju naj bi bili majhni otroci sposobni slediti navodilom v dveh ali treh korakih, razvrščati predmete po obliki in barvi, posnemati dejanja odraslih in prijateljev v igri ter izražati širok spekter čustev. V največji možni meri spodbujajte prosto igro. Posvetite svojemu otroku pozornost in pohvalo, ko sledi navodilom in kaže pozitivno vedenje, ter omejite pozornost na kljubovalno vedenje, kot so izbruhi jeze. Ko bodo otroci odraščali, se bo njihov svet začel odpirati. Postali bodo bolj neodvisni in se začeli bolj osredotočati na odrasle in otroke zunaj družine. Še bolj bodo želeli raziskovati in poizvedovati o stvareh okoli sebe. Njihova interakcija z družino in tistimi okoli njih bo pomagala oblikovati njihovo osebnost ter lasten način razmišljanja in gibanja.
Vzgojiteljev profesionalni razvoj in njegov pomen
Strokovni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje. Vzgojiteljev profesionalni razvoj vključuje ohranjanje in poglabljanje strokovnega znanja, razvoj osebnih lastnosti, ki so pomembne za delo z otroki, ter izboljšanje zadovoljstva pri delu in izpolnjevanje pričakovanj. Vzgojitelji, ki so deležni rednega strokovnega izpopolnjevanja in podpore, so bolj zadovoljni s svojim delom, kar se pozitivno odraža na otrocih in starših. Pogosto se poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti, ki vključuje tako osebnostni razvoj kot tudi strokovno usposobljenost. Vzgojitelji, ki so visoko zadovoljni s svojo izbiro poklica, so bolj učinkoviti pri svojem delu, kar se odraža v boljšem počutju otrok in večjem zaupanju staršev. Zadovoljstvo otrok in staršev namreč najbolj vpliva na splošno zadovoljstvo vzgojitelja.
Tako imenovane "začetniške treme" se lahko pojavljajo pri novopečenih vzgojiteljih, vendar se sčasoma, z nabiranjem izkušenj in strokovnim razvojem, večina teh skrbi izgubi. Pomembno je, da vzgojitelji razvijajo tako svoje strokovno znanje kot tudi svoje osebnostne lastnosti, ki so ključne za vzpostavitev pozitivnega odnosa z otroki.
Spremljanje rasti in razvoja: Ključ do zdravja
Vsak starš se je vsaj enkrat znašel v situaciji, ko je na igrišču ali v vrtcu primerjal svojega otroka z vrstniki in se tiho vprašal, ali njegov malček raste dovolj hitro. Skrb glede telesnega razvoja, teže in višine je ena najpogostejših tem v pediatričnih ambulantah. Vendar pa je pomembno razumeti, da otroci niso pomanjšani odrasli in da njihov razvoj ne poteka vedno po ravni črti. Rast je dinamičen proces, na katerega vpliva nešteto dejavnikov, od genetike in prehrane do hormonskega ravnovesja in celo čustvenega okolja. Namesto da se osredotočate zgolj na trenutno številko na tehtnici ali merilnem traku, je ključnega pomena opazovanje dolgoročnega trenda rasti, ki je edinstven za vsakega posameznika.
Ko obiščete pediatra, ta otrokove meritve vnese v računalnik ali na poseben graf, ki prikazuje krivulje rasti. Te krivulje temeljijo na standardih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in so razdeljene na percentile. Pomembno je poudariti, da so otroci na 5. ali 95. percentilu lahko enako zdravi kot tisti na sredini krivulje. Ključna beseda pri spremljanju rasti je doslednost. Otrok, ki se je rodil manjši in ves čas sledi svoji krivulji na 10. percentilu, se verjetno razvija povsem normalno. Skrb vzbujajoče postane šele, če otrok nenadoma drastično zamenja svojo krivuljo - na primer, če pade s 50. na 10.
Prvo leto otrokovega življenja je čas neverjetnih sprememb. Nikoli kasneje v življenju človek ne raste tako hitro. V prvih dneh po rojstvu večina novorojenčkov izgubi do 10 % svoje porodne teže, kar je povsem fiziološki pojav zaradi izločanja tekočine. Večina dojenčkov podvoji svojo porodno težo med 4. in 6. mesecem. Obseg glave je ključen podatek za spremljanje razvoja možganov.
Po prvem letu se rast opazno upočasni. Medtem ko dojenček pridobi tudi po kilogram na mesec, bo malček med 1. in 3. letom pridobil le približno 2 do 3 kilograme na leto. Ta naravna upočasnitev rasti pogosto prestraši starše, saj sočasno pride do drastičnega upada apetita. V tem obdobju se začne spreminjati tudi otrokova postava. Dojenčkasta maščoba počasi izginja, otrok postaja vitkejši in bolj mišičast, saj se zaradi hoje in teka poveča njegova telesna aktivnost.
Kaj pa puberteta? Rastni zagon v puberteti se pri deklicah začne prej. Najhitreje rastejo pred prvo menstruacijo, po njej pa zrastejo le še nekaj centimetrov (običajno 5-7 cm). Fantje v puberteto vstopijo kasneje, a rastejo dlje časa, običajno do 18. leta.
Tako imenovane rastne bolečine se pogosto pojavljajo ponoči v mečih ali stegnih, zlasti pri predšolskih otrocih. Čeprav so neprijetne in otroka zbujajo, niso nevarne in ne puščajo posledic. Spremljanje rasti in teže ni tekmovanje z drugimi otroki, temveč orodje za spremljanje zdravja vašega otroka. Redni sistematski pregledi pri 1., 3. in 5. letu ter kasneje v šoli so namenjeni prav temu, da strokovnjaki pravočasno opazijo odstopanja, ki jih starši doma morda spregledajo. Če vas skrbi otrokov razvoj, se na pregled pripravite: zapišite si vprašanja in opazujte otrokovo prehrano ter počutje v tednih pred obiskom.
Skozi proces odraščanja otrok preseže številne mejnike rasti in razvoja, kar lahko vodi v fizične in čustvene izzive. Če kot starši razumemo, skozi kaj gre naš otrok, lahko hitreje opazimo in učinkoviteje pristopamo do morebitnih težav na poti. Rast in razvoj vključujeta poleg telesnih sprememb še spremembe v čustvih, osebnosti, vedenju, mišljenju in govoru, ki jih otroci razvijejo, ko začnejo razumeti svet okoli sebe in komunicirati z njim. Znanstvene ugotovitve so nedvomne: v prvih 1000 dnevih življenja se otrokovi možgani razvijajo hitreje kot kadarkoli kasneje.
tags: #rast #in #razvoj #predsolski #otrok