Prihod novega člana v družino je nedvomno eden najlepših trenutkov v življenju, hkrati pa predstavlja tudi izjemno preizkušnjo za partnerski odnos. Ko se nekoč ustaljena dinamika dveh ustvari v novo družinsko celico, se soočimo s številnimi spremembami, ki lahko vodijo do nesporazumov in prepirav, če se nanje ne pripravimo dovolj dobro. Prvi meseci z dojenčkom se namreč ne morejo primerjati s prejšnjimi leti, ko sta bila partnerja v odnosu sama in sta si lahko kadarkoli vzela čas za pogovor in skupne aktivnosti. Z otrokom se spremeni celotna družinska dinamika, saj je sedaj v ospredju dojenček s svojimi potrebami.
Sprememba družinske dinamike in nove vloge
Z vstopom otroka v družino se spremeni vse. Ne le urniki in vsakdanje aktivnosti, temveč tudi prioritete in način komunikacije med partnerjema. Ko je za par to prvi otrok, je potrebno nekoliko več prilagajanja, zlasti v prvih mesecih tudi precej odrekanja. To lahko povzroči slabo voljo (vsaj) enega od staršev, kar pa lahko vodi v slabe odnose, razen če na odnosu aktivno delata oba - mamica in očka. V takšnem primeru se čustva hitro pomirijo in oba lahko ponovno uživata v novi starševski vlogi.
Ključnega pomena je zavedanje, da sta partnerja v isti ekipi. Namesto da nenehno "seštevata točke" glede tega, kdo je večkrat kaj naredil, predvsem kadar sta utrujena - torej skoraj ves čas - je bolj konstruktivno razmišljati dolgoročno in celostno. Nekdo od vaju mora zjutraj vstati, ko se zbudi dojenček. Razmišljanje gre na tej točki lahko v vse smeri: en starš lahko reče, da si zasluži spati dlje, ker je bil ponoči z otrokom, drug, da lahko spi naprej, ker med tednom opravlja 40-urni delovnik. Dejstvo pa je, da oba potrebujeta spanec, zato je nujno, da se dogovorita in poiščeta rešitev, ki bo odgovarjala obema.
Prepiri zaradi napačnih predstav o "pravilni" negi
Pogosti so tudi prepiri, ker drug za drugega menita, da dela napake in za otroka ne skrbi na pravilen način. "Zakaj ni prinesel drugega čaja v tistem, drugem kozarčku in zakaj je otroku pustil, da poje 5 banan zaporedoma?" so le nekatera od vprašanj, ki se lahko pojavijo. Strokovnjaki svetujejo: naredita vdih, izdih in odnehajta.
Starš, ki v dnevu več časa preživi v družbi otroka, lahko dobi občutek, da ve, kakšen je "pravilen" način nege ali vzgoje otroka. Navadno je to mamica, ki je z otrokom na porodniški, oče pa se jima pridruži v popoldanskih ali večernih urah, ko zaključi s službo. Kako si lahko pomagate? Imejte v mislih, da partner ne bo nikoli osvojil osnov, kaj šele predlagal nove načine dela (ki znajo biti morda celo bolj praktični, kot vaši), če ga boste ves čas opozarjali in ga prepogosto usmerjali z napotki. Premislite, če je njegov način res tako napačen. Je to, da je otroku ponudil drugo sadje, kot bi mu ga vi, res tako velika reč, da se bi zaradi tega prepirala? Mogoče vam bo v pomoč presoja na podlagi tega, če je otrok varen in zadovoljen - če je, naredite globok vdih in izdih ter se prilagodite partnerjevemu predlogu.
Iskanje ravnovesja med družinskim in poslovnim življenjem
V času, ko ima vse več ljudi možnost dela od doma, se srečujemo z izzivom iskanja ravnovesja med družinskim in poslovnim življenjem. A pri tem ne pozabita - vajini otroci bodo tako majhni le nekaj časa. Ko ste skupaj, se potrudite biti čim bolj prisotni, fizično in mentalno. Ko je delovnega časa konec, odložite telefon, zaprite računalnik in ugasnite televizijo ter se posvetite drug drugemu.
Tudi, ko bodo otroci nekoliko starejši in boste skupaj lahko počeli več različnih stvari, ohranite dan ali uro v tednu, ko se odpravite na sprehod, kolo ali predstavo, po izbiri najmlajših. Če se načrti tisti dan spremenijo, naj to vlogo prevzame drug starš, termin pa naj le ostane, saj se bo otrok tega vnaprej veselil.
Priznanje in hvaležnost v odnosu
Zgolj v enem dnevu se nabere veliko gospodinjskih opravil in nalog v zvezi s skrbjo za otroka, zato lahko kdorkoli od vaju hitro dobi občutek, da to delo ni cenjeno. A ne pozabite, da to deluje tudi v obratni, bolj pozitivni smeri. Če si želite nekoliko več pohvale, to partnerju povejte, saj vam bo tako lažje ponudil tisto, kar potrebujete. Povsem možno je, da vaš partner zelo ceni vse, kar storite za otroka, le da vam tega ne izrazi, saj morda niti ne ve, kako pomembna vam je pohvala. Ali pa ste vi partnerju sicer resnično hvaležni, da s svojo službo preživlja vajino družinico, a pogosteje kot to izraža skrb, da njegov način vzgoje ni tak, kot si želite, zato se počuti necenjenega.
Intimnost in spolnost po prihodu dojenčka
"On bi spolne odnose želel tako pogosto kot v času, ko še nisva imela otrok." Kar se tiče spolnosti po prihodu dojenčka, je normalno, da občutita celo vrsto različnih čustev. Pride lahko do neusklajenosti v željah, kako pogosto si vzameta čas za spolnost, pri čemer je bistvenega pomena, da se potrudita razumeti drug drugega.
Kako bi se počutila, če se en teden ne bi pogovarjala? Za nekatere lahko teden brez intimnosti predstavlja popolnoma enak izziv. Obstaja karkoli, kar vas lahko spodbudi in poveča vaš libido, morda več pogovora, več pomoči pri gospodinjskih opravilih, da boste manj utrujeni? Morda se sliši malo nenavadno, a več parov je povedalo, da jima je pomagalo, če sta si vnaprej določila čas za spolnost. Odvisno seveda od vajinih želja in starosti otroka, morda vama bolj odgovarja čas, ko otrok spi, ali ko jih čuva babica. Točno določen čas v koledarju je lahko tudi priložnost za aktivnosti, ki so obema v veselje, na primer ogled filma doma ali šport na prostem, ki sta ju zaradi otrok nekaj časa postavljala na stranski tir.
Pravne in administrativne formalnosti ob rojstvu otroka
Poleg čustvenih in partnerskih izzivov, prihod otroka prinaša tudi določene pravne in administrativne postopke, ki jih je treba urediti. Kot starši imate določene dolžnosti, pa tudi pravice, ki vam pripadajo že pred rojstvom otroka in po njem.
Pred rojstvom otroka
Ko je nosečnost potrjena, nosečnica izbere osebnega ginekologa, ki spremlja nosečnost. Zdravstvena oskrba v času nosečnosti vključuje redne preglede, presejalne teste in priprave na porod. Že pred rojstvom lahko starši na centru za socialno delo (CSD) uredijo:
- Materinski, očetovski ali starševski dopust
- Starševsko nadomestilo
- Določene dodatne pravice v primeru posebnih okoliščin (npr. rizična nosečnost)
Vlogo je priporočljivo oddati pravočasno, saj se nekatere pravice priznavajo od določenega datuma dalje. Starši izberejo tudi porodnišnico, se udeležijo šole za starše in pripravijo osnovne potrebščine za prihod dojenčka (oblačila, oprema, dokumenti).
Ob rojstvu otroka
Rojstvo otroka se običajno prijavi samodejno v porodnišnici, ki podatke posreduje matičnemu uradu. Staršem zato praviloma ni treba posebej urejati prijave rojstva. Če sta starša poročena, je očetovstvo priznano samodejno. V drugih primerih je potrebno priznanje očetovstva, ki se lahko uredi pred rojstvom ali po njem na CSD ali upravni enoti.
Po rojstvu otroka
Po rojstvu otroka starši prejmejo:
- Rojstni list otroka
- EMŠO (enotna matična številka)
- Davčno številko
Na podlagi teh podatkov lahko zaprosite tudi za osebni dokument in uredite zdravstveno zavarovanje otroka. Starši lahko po rojstvu uveljavljajo tudi:
- Enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka
- Otroški dodatek
- Znižano plačilo vrtca (kasneje)
Vloge za denarne prejemke in dodatke se oddajo na pristojnem CSD. Po rojstvu starši nastopijo materinski, očetovski in kasneje starševski dopust, v skladu z odločbami, izdanimi pred ali po rojstvu. Postopkov je več, vendar jih je mogoče urejati postopno.
Vloga države in pravice staršev
Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.
Materinski dopust: Namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih.
Očetovski dopust: Namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust: Namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Starševska nadomestila: Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena je nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
Odmor za dojenje: Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. leta starosti otroka.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: Pravico do dela krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba, ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Pravico do dela krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Zaključek
Rojstvo otroka je darilo, ki prinaša neizmerno veselje, a hkrati zahteva potrpežljivost, razumevanje in aktivno delo na partnerskem odnosu. Z odprto komunikacijo, medsebojnim spoštovanjem in pripravljenostjo na prilagajanje lahko pari uspešno premagajo izzive in še poglobijo svojo povezanost, ki bo obogatena za novega družinskega člana. Ne pozabite, da ste v tem kot ekipa in da je vaš odnos, kot tudi dobro počutje otroka, najpomembnejši.