Nosečnost je naravno in fiziološko stanje, ki pa lahko v določenih okoliščinah predstavlja zdravstveno tveganje za mater in otroka. Kljub temu, da sama nosečnost ni bolezen, obstajajo situacije, ko je odhod na bolniški stalež nujno potreben za ohranjanje zdravja in dobro počutje nosečnice ter njenega nerojenega otroka. V Sloveniji se s carskim rezom rodi približno vsak peti otrok, kar nakazuje na določene zaplete, ki lahko nastanejo med nosečnostjo ali porodom. Včasih je bilo malo nosečnosti, za katere smo dejali, da so rizične in z njimi je moralo biti res nekaj narobe. Zdaj se je ta termin razširil in je zaradi različnih vzrokov rizičnih veliko več nosečnosti, vendar so zaradi boljše obravnave nosečnic tudi rezultati boljši. Z drugačnim načinom življenja je vedno več žensk, ki se za prvo nosečnost odločijo po tridesetem letu. V večini primerov je to glavni vzrok, da je rizičnih nosečnosti več. Telo pri 35. letih je drugačno kot pri 20. in zmore manj. Prav tako je pri starejših ženskah več možnosti, da že imajo sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali kakšno drugo kronično bolezen. Rizična nosečnost je nosečnost, pri kateri je potreben boljši nadzor nad nosečnostjo zaradi dejavnikov, ki ogrožajo njeno zdravje ali zdravje še nerojenega otroka. Z bistveno večjo skrbjo s strani ginekologov in njihovo lastno skrbjo zase: da se držijo navodil ginekologa in skušajo živeti po splošnih pravilih zdravega življenja.
Znaki za prezgodnji porod in splav
Vsaka mama si želi svojega otroka roditi takrat, ko bo zanj pravi čas. Če torej pri sebi opazite znake, ki kažejo na grozeč prezgodnji porod ali celo splav, je smiselno, da se z ginekologom dogovorite, da vas napoti na predčasno porodniško oziroma bolniški dopust. Ti znaki vključujejo:
- Krči, podobni menstruacijskim: Še posebej, če se pojavljajo v ledvenem in križnem predelu, so lahko znak, da se telo pripravlja na porod.
- Krvavitve ali močnejši izcedki: Nenavadne krvavitve ali bistveno močnejši izcedki iz nožnice so vedno razlog za takojšen posvet z zdravnikom.
- Braxton Hicksovi popadki ali razdražljiva maternica: Ti lažni popadki so lahko pogostejši in močnejši pri nekaterih nosečnicah, kar lahko povzroči nelagodje in skrbi.
- Znaki, da se vaš maternični vrat odpira: To lahko vključuje krvavitve ali znake, ki spominjajo na izgubo čepa.
- Predrti plodovi ovoji: Odtekanje plodovnice je jasen znak, da je porod neizbežen.
- Visok krvni tlak in otekanje: To sta lahko znaka za razvoj preeklampsije, resnega nosečniškega zapleta, ki zahteva nujno medicinsko obravnavo.
Visokorizična nosečnost
Veliko žensk ima nizkorizično nosečnost in brez težav lahko delajo v službi vse do nastopa porodniškega dopusta. Toda, če gre za visokorizično nosečnost, ki zelo poveča možnosti za nosečniške in porodne komplikacije, pa je vsekakor nujno, da vas ginekolog napoti na bolniško. Visokorizična nosečnost zahteva tudi večji nadzor nad nosečnostjo, kar pomeni, da je že zaradi vseh nujnih nosečniških pregledov vaše delo v službi zelo onemogočeno.
V visokorizično nosečnost spadajo naslednje diagnoze:
- Večplodna nosečnost: Nositi več kot enega otroka poveča obremenitev telesa in tveganje za zaplete.
- Nosečniška sladkorna bolezen: Ta oblika sladkorne bolezni zahteva poseben nadzor in lahko vpliva na zdravje matere in otroka.
- Preeklampsija: Kot že omenjeno, gre za nevarno stanje, ki ga zaznamuje visok krvni tlak in prisotnost beljakovin v urinu.
- Anemija: Pomanjkanje železa je pogosto v nosečnosti, vendar lahko v hudih oblikah vpliva na počutje in zdravje.
- Prezgodnji porod: Če obstaja zgodovina prezgodnjih porodov ali drugi dejavniki tveganja, je nosečnica pogosto napotena na bolniško že pred pričakovanim datumom poroda.
- Težave s posteljico: Nepravilna namestitev ali funkcija posteljice lahko ogrozi otrokov razvoj in zdravje.
- HELLP sindrom: Redka, a resna motnja, ki je povezana s preeklampsijo in vpliva na jetra in krvne celice.
Kaj pričakovati na prvem pregledu pred porodom
Fizično zahtevna služba
Vaše delo od vas morda zahteva, da ves čas sedite ali celo stojite brez odmora. Morda ste v službi cel dan naokrog na nogah, brez možnosti počitka. Če noseči predolgo sedite, lahko v kateri od žil nastane strdek. Če pa predolgo stojite, si lahko nakopljete previsok pritisk in s tem povečate tveganje za prezgodnji porod. Mogoče morate celo premikati težke predmete ali delate z otroki, ki jih je treba dvigovati, s čimer si povečate možnosti za poškodbe, prezgodnji porod in celo splav. V prvem trenutku, ko boste začutili, da se pri delu preveč naprezate, se pogovorite z vašim delodajalcem, ki vam mora omogočiti prilagojeno delo. Če to ni možno, ste upravičeni do bolniškega dopusta. Delo, ki vključuje dvigovanje težkih bremen, dolgotrajno stati ali sedeti, ali delo v ekstremnih temperaturah, lahko predstavlja resno tveganje za nosečnico.
Zelo zahtevno in stresno delovno mesto
Normalno delati svoje delo je lahko na določenih zelo zahtevnih in pogosto tudi zelo stresnih delovnih mestih skoraj nemogoče, ko ste noseči. Še posebej, če imate nosečniške težave, zaradi katerih ste lahko zelo utrujeni in se zjutraj komajda privlečete v službo. Če nosečniškim težavam dodate še zahteve delovnega mesta in povečan stres, ki ste mu izpostavljeni zaradi vse večje nezmožnosti ostati v koraku s službenimi zahtevami, hitro dobite povišan pritisk, kar lahko vodi do težav pri otrokovem razvoju, prezgodnjega poroda ter otrokove nizke porodne teže. Če se kljub vsem prilagoditvam doma in v službi med delom še vedno počutite pod prevelikim stresom, je čas za sestanek z delodajalcem in ginekologom. Stres lahko negativno vpliva na nosečnost, zato je pomembno iskati načine za njegovo zmanjšanje ali pa se v skrajnih primerih umakniti iz stresnega okolja.
Anksioznost ali/in depresija
Nekaterim k anksioznosti in depresiji nagnjenim ženskam se razpoloženje med nosečnostjo močno izboljša. Nekaterim pa tudi močno poslabša. Konec koncev na počutje med nosečnostjo zelo vplivajo tudi hormonske spremembe, na katere nimamo vpliva in ki lahko sprožijo tudi nosečniško depresijo. Če čutite, da zaradi svojega anksioznega ali depresivnega stanja enostavno ne morete normalno delati, čim prej obiščite svojega ginekologa, osebnega zdravnika ali terapevta, ki vam bo predpisal potrebna zdravila in bolniški stalež. Duševno zdravje je prav tako pomembno kot fizično zdravje, zato je pomembno poiskati strokovno pomoč, če se pojavijo znaki anksioznosti ali depresije.
Pomembni dejavniki tveganja za rizično nosečnost
Rizična nosečnost je nosečnost, pri kateri obstaja večja verjetnost za zaplete ali neugodne izide za mater ali otroka. Zavedanje teh dejavnikov lahko pomaga pri zgodnjem odkrivanju in preprečevanju morebitnih težav.
Dejavniki, povezani s starostjo in telesno težo
- Starost nosečnice: Nosečnice, starejše od 35 let, ali mlajše od 18 let, so pogosteje uvrščene v skupino z višjim tveganjem. Pri starejših nosečnicah se poveča verjetnost za težave s krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, miomi ter zapleti med porodom. Prav tako se poveča tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom. Pri mlajših nosečnicah, še posebej pod 15. letom, obstaja večja verjetnost za razvoj preeklampsije in rojstvo podhranjenih novorojenčkov.
- Telesna teža: Prekomerna telesna teža ali prenizka telesna teža pred nosečnostjo lahko vplivata na potek nosečnosti. Ženske s prekomerno težo imajo večje tveganje za nosečniško sladkorno bolezen in visok krvni tlak, medtem ko lahko ženske, ki tehtajo manj kot 50 kg, rodijo manjše otroke.
- Telesna višina: Ženske, nižje od 155 cm, imajo lahko ožjo medenico, kar poveča tveganje za prezgodnji porod.
Dejavniki, povezani s preteklimi nosečnostmi in zdravstvenim stanjem
- Število predhodnih porodov: Ženske, ki so že rodile šestkrat ali večkrat, imajo lahko oslabljene mišice maternice, kar lahko povzroči šibke popadke ali poporodne krvavitve. Hitri porodi povečajo tveganje za hude vaginalne krvavitve.
- Kronične bolezni: Že obstoječe zdravstvene težave, kot so kronično zvišan krvni tlak, ledvične bolezni, sladkorna bolezen, srčne bolezni, bolezen srpastih celic, bolezni ščitnice, sistemski eritematozni lupus ali motnje strjevanja krvi, lahko bistveno vplivajo na potek nosečnosti in povečajo tveganje za zaplete.
- Pretekli zapleti v nosečnosti: Anamneza spontanih splavov, prezgodnjih porodov ali zapletov v prejšnjih nosečnostih predstavlja pomemben dejavnik tveganja.
- Zanositev izven maternice: To je lahko hudo obolenje, ki v primeru zgodnjega ne prepoznavanja lahko ogrozi življenje ženske.
Dejavniki, povezani z življenjskim slogom in delovnim okoljem
- Težko delo: Fizično naporno delo, vključno z dvigovanjem težkih bremen, dolgotrajnim stanjem ali sedenjem, lahko poveča tveganje za prezgodnji porod ali poškodbe.
- Stresno delovno okolje: Visoka stopnja stresa na delovnem mestu lahko negativno vpliva na nosečnost in lahko privede do povišanega krvnega tlaka ter drugih zapletov.
- Življenjske razmere: Življenje v neugodnih ali ogrožujočih življenjskih razmerah lahko prav tako vpliva na zdravje matere in otroka.
Kako ravnati v primeru rizične nosečnosti?
Če so vam znani dejavniki tveganja ali če opazite katerega od omenjenih znakov, je ključnega pomena, da se čimprej posvetujete s svojim ginekologom.
- Zgodnji pregled: Nosečnice z znanimi dejavniki tveganja naj se oglasijo na prvem pregledu čim prej, idealno do osmega tedna nosečnosti, in zdravnika opozorijo na svoje stanje.
- Povečan nadzor: Zdravnik bo nosečnost spremljal od samega začetka, nosečnica pa bo morala pozorneje opazovati morebitne spremembe svojega počutja.
- Prilagoditev dela ali bolniški stalež: Če nosečnica opravlja obremenjujoče delo, ji lahko zdravnik dodeli bolniški stalež.
- Redni pregledi: Pri ženskah z rizično nosečnostjo so pregledi pogostejši, proti koncu nosečnosti pa lahko potekajo celo enkrat ali večkrat tedensko, odvisno od poteka nosečnosti.
- Mirovanje in počitek: V mnogih primerih ginekologi priporočajo mirovanje, kar vključuje izogibanje fizičnim naporom in stresu.
Sledite navodilom svojega zdravnika in prisluhnite svojemu telesu. Vaše zdravje in zdravje vašega otroka sta najpomembnejša.