Ali si želite postati del sveta medijev, zasijati v televizijskem oglasu, nadaljevanki, filmu ali se pojaviti na velikem jumbo plakatu? Vaša priložnost je zdaj! Avdicije za oglase, filme, nadaljevanke in fotografiranja so zasnovane tako, da so enostavne in predvsem zabavne. Ne glede na vašo starost ali profil, so te priložnosti odprte za vse. Z nami sodelujejo ljudje iz vseh slojev življenja - zdravniki, prodajalke, odvetniki, otroci in upokojenci. Vsakdo ima možnost postati zvezda.
Energija, ekipa in nepozabna doživetja
Izkušnje tistih, ki so že sodelovali v tovrstnih projektih, so izjemno pozitivne. "Bilo je čudovito, noro," opisujejo udeleženci. "Energija, ekipa, prizorišče, vse je bilo top, sproščeno in energijsko prav prijetno." Tudi tisti, ki so se prvič preizkusili pred kamero ali pred objektivom, poročajo o izjemnem navdušenju. "Pravkar opravila svoj prvi fotošuting… in kar pokam od navdušenja! Vse je potekalo gladko, z veliko smeha in dobre volje. Vzdušje na setu je bilo čudovito, ekipa pa še bolj." Ta doživetja potrjujejo, da je sodelovanje v medijskih projektih lahko ne le uspešno, temveč tudi izjemno prijetno.
Pravni okvir in evropska solidarnost v času krize
Medtem ko se posamezniki lotevajo novih priložnosti v medijskem svetu, se na ravni Evropske unije krepijo mehanizmi za obvladovanje gospodarskih posledic izrednih razmer. Republika Slovenija, kot članica Evropske unije, aktivno sodeluje pri teh prizadevanjih. V Državnem zboru je potekala 38. izredna seja, na kateri so poslanci obravnavali predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19.
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je ob začetku seje pojasnil potek dela in obvestil o odsotnosti nekaterih poslank in poslancev. Poudaril je, da se seja vrača na običajen potek, kar pomeni, da se predstavniki Vlade ter poslanci izrekajo izza govornice. Po kratki prekinitvi zaradi tehničnih težav z glasovalnimi napravami so poslanci potrdili dnevni red seje.
Nov zakon o delitvi dobička med delavce v državnem zboru sprejet brez glasu proti
Instrument SURE: Varnostna mreža za ohranjanje delovnih mest
Državni sekretar mag. je predstavil bistvene elemente predlaganega zakona. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega evropskega solidarnostnega instrumenta SURE. Njegov namen je financiranje shem skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo ter ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev in samozaposlenih. Glavni cilj je ohranjanje delovnih mest ter dejavnosti samozaposlenih v času izrednih razmer.
Svet Evropske unije je 19. maja 2020 sprejel uredbo o vzpostavitvi tega instrumenta. Instrument SURE temelji na posojilih Evropske komisije državam članicam, ki jim s tem zagotavlja finančno pomoč za obvladovanje nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov zaradi ukrepov za zaščito delovnih mest. Sredstva za ta posojila Evropska komisija pridobi z zadolževanjem na mednarodnih finančnih trgih.
Vloga držav članic in slovenski prispevek
Države članice EU morajo za delovanje instrumenta SURE zagotoviti 25 milijard evrov garancij oziroma poroštev za obveznosti drugih držav članic iz posojilnih in poroštvenih pogodb, ki jih sklenejo z Evropsko komisijo. Višina poroštva posamezne države članice je odvisna od njenega deleža v bruto nacionalnem dohodku Evropske unije. V primeru Republike Slovenije ta delež znaša 0,35 odstotne točke, kar pomeni 88,1 milijona evrov.
Instrument SURE je začasne narave in bo postal razpoložljiv šele, ko bodo vse države članice zagotovile ustrezno garancijo oziroma poroštvo. Za zagotovitev poroštva Republike Slovenije in sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo je v skladu z ustavno zahtevo potrebno sprejeti predlagani zakon. Z uveljavitvijo zakona še ne nastopijo neposredne finančne posledice za proračun Republike Slovenije, saj se s poroštvom prevzame le riziko potencialne odgovornosti za obveznosti drugih držav članic. Plačilna dolžnost bi nastala le v primeru, da država članica ne bi mogla vrniti posojila in bi Evropska komisija od vseh držav članic zahtevala sorazmeren delež izpolnitve obveznosti. Verjetnost takšnega dogodka je ocenjena kot zelo majhna, saj bo Evropska komisija najprej poiskala možnosti poplačila v okviru proračuna Unije.
Bistveni elementi predlaganega zakona
Predlagani zakon, kljub temu da temelji na neposredno uporabljivi uredbi Sveta Evropske unije, povzema njene določbe v nujno potrebnem obsegu, da bi se zadostilo ustavni zahtevi po določnosti oziroma določljivosti poroštvenega zakona. Določbe, ki podrobno urejajo ravnanje Evropske komisije in ne vplivajo na opredelitev poroštvene obveznosti države, niso bile dobesedno povzete.
S poroštvom na podlagi tega zakona so zavarovane obveznosti drugih držav članic iz posojilnih pogodb, dodatno pa so zavarovane tudi njihove poroštvene obveznosti, če posamezna država članica v primeru unovčitve poroštva ne bi mogla izpolniti svoje poroštvene obveznosti. V slovenskem pravnem redu to ustreza pojmu podporoštva. Poroštvo je v vsakem primeru omejeno na skupno 88,1 milijona evrov, kar pomeni, da morebitna unovčitev podporoštva ne povečuje predvidene potencialne obveznosti Republike Slovenije.
Poroštvo po tem zakonu velja tudi za refinanciranje, obnavljanje ali prestrukturiranje obveznosti iz posojilnih pogodb. V primeru izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije pridobi regresno terjatev do države članice v višini plačanega zneska. Postopek izterjave vodi Evropska komisija, kar odstopa od ureditve v Zakonu o javnih financah, kjer to pristojnost vodi minister za finance. Ta rešitev je utemeljena v Uredbi Sveta Evropske unije in je bila dogovorjena med državami članicami, zato je za Slovenijo obvezujoča.
Poroštvo po zakonu preneha z dnem, ko so vsa posojila v celoti vrnjena, ko ni več mogoča izdaja posojil ali ko so vse obveznosti Republike Slovenije kot poroka v celoti izpolnjene, vendar najpozneje do 31. decembra 2053. Ta končni datum upošteva najdaljšo ročnost posojil iz preteklega mehanizma finančne pomoči (EFSM) in čas za postopke odobritve posojil ter ločitev poroštva.
Poročilo Odbora za finance in stališča poslanskih skupin
Odbor za finance je na 40. nujni seji 28. maja obravnaval predlog zakona. Predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe so predstavili cilje, načela in rešitve predloga. Poudarili so, da bo instrument SURE podpiral predvsem sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, pri čemer bo Slovenija jamčila za približno 88 milijonov evrov.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila na nejasnosti v 2. členu glede določitve poroštvene kvote in pomanjkljivo obrazložitev določbe 5. člena o prenehanju poroštva, kar naj bi bilo z amandmaji odpravljeno. Člani odbora so izrazili podporo predlogu zakona, nekateri pa so opozorili na nejasno določene obveznosti in možnost kasnejših pogojevanj. Hkrati so poudarili pomen ukrepov EU za blaženje posledic epidemije in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa kot ključnega ukrepa.
Državna sekretarka je podala dodatna pojasnila glede stroškov, možnosti izkoriščanja sredstev in pogojev zadolževanja, ki bodo skladni z najvišjo bonitetno oceno Evropske komisije. Odbor je obravnaval in sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin ter glasoval o vseh členih predloga zakona.
Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, preko poslanca Jožefa Horvata, je izrazila hvaležnost za vrnitev Državnega zbora v normalno delovanje in poudarila pomen solidarnosti na ravni Evropske unije. Prepričani so, da instrument SURE predstavlja izjemno pomemben signal in orodje za omilitev posledic epidemije COVID-19. Podprli so predlog zakona, ki bo delavcem in podjetjem pomagal ohraniti dohodke in preživeti v teh težkih časih.
Dojenju prijazno mesto: Spodbujanje zdravega začetka življenja na lokalni ravni
Poleg gospodarskih in pravnih vidikov se v Sloveniji krepijo tudi pobude na področju javnega zdravja in podpore družinam. Unicef Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in Ministrstvom za zdravje začenja pobudo "Dojenju prijazno mesto". Cilj te pobude je spodbuditi slovenska mesta k vključitvi in zagotavljanju podpore doječim materam in družinam na lokalni ravni.
Dojenje predstavlja najboljši začetek življenja, saj materino mleko zagotavlja optimalno hranilo za novorojenčke in dojenčke, popolnoma prilagojeno njihovim potrebam za zdravo rast, razvoj, prebavo in zaščito pred boleznimi. Prednosti dojenja so pomembne tako za otroka kot za mater in okolje, saj zmanjšuje potrebo po nadomestkih materinega mleka in s tem obremenitev okolja.
Kljub visokemu deležu dojenja v porodnišnicah v Sloveniji, se pogostnost dojenja po odpustu hitro zmanjšuje. Pobuda "Dojenju prijazno mesto" si prizadeva povečati pogostnost dojenja kot naravnega, zdravega in običajnega načina hranjenja otrok, kar posledično povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi. Mesta, ki se pridružijo pobudi, s tem pokažejo svojo zavezanost k boljšemu zdravju, manj neenakostim, zdravemu okolju in splošnemu napredku skupnosti. Vsako mesto, ki si prizadeva za večjo podporo in zaščito dojenja v lokalnem okolju, lahko pristopi k pobudi in se zaveže k izvajanju 10 korakov. Mesta se lahko na razpis prijavijo do 29. januarja.