Razvoj dojenčka je fascinanten proces, poln hitrih sprememb in novih odkritij. Vsak mesec prinaša nove sposobnosti, tako na področju gibanja, spoznavanja kot tudi čustvenega in socialnega razvoja. Zavedanje teh mejnikov staršem omogoča boljše razumevanje potreb svojega otroka in jim pomaga pri načrtovanju razvojno spodbudnih aktivnosti. Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Gibalni razvoj dojenčka: Od prvih odzivov do prvih korakov
Gibalni razvoj je eden izmed najbolj opaznih vidikov razvoja dojenčka. Spremlja ga lahko skozi različna obdobja, od prvih refleksnih gibov do kompleksnejših motoričnih sposobnosti.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Ko malček zakoraka (nekateri dobesedno) v drugo leto življenja, njegovi drobni koraki postajajo vse spretnejši - hodi samostojno, lovi ravnotežje, se ustavlja in obrača, včasih pa že steče ali pogumno poskakuje na obeh nogicah. Po stopnicah se spušča ob opori, medtem ko s tal že brez težav pobere igračko in jo ponosno prinese v naročje.
Priprava na hojo - brez vodenja za roke
Razvojno gibalne vaje za kakovosten razvoj
Za zagotavljanje kakovostnega gibalnega razvoja dojenčka so ključne razvojno gibalne vaje. Knjiga Z gibanjem do kakovostnega gibalnega razvoja avtorice Špele Gorenc Jazbec ponuja dragocene nasvete in vaje, ki so prikazane z besedilom in slikami. Te vaje so razdeljene na tri obdobja: od enega meseca starosti do dojenčkovega obračanja, od obračanja do kobacanja in samostojnega posedanja ter od kobacanja in posedanja do samostojne hoje. Knjiga je v osnovi namenjena otrokom brez težav v gibalnem razvoju, nekatere vaje pa so uporabne tudi za tiste s težavami.
V primeru, da ima vaš otrok razvojno gibalne težave, je prvi naslov za vprašanja glede gibalnih vaj razvojni pediater oziroma razvojni fizioterapevt.
Kognitivni in čustveni razvoj dojenčka skozi igro
Igra je ključnega pomena za celostni razvoj dojenčka, saj spodbuja miselne, telesne in govorne sposobnosti. Zgodnje izkušnje, pridobljene z igro, odločilno vplivajo na razvoj otrokovih umskih sposobnosti. Možgani dojenčkov in malčkov delujejo dvakrat živahneje kot možgani študenta in vsrkajo ter organizirajo nove podatke veliko hitreje kot možgani odraslega.
Igre in aktivnosti za dojenčke in malčke
Jackie Silberg, priznana strokovnjakinja za razvoj otrok v najrosnejši starosti, v svoji knjigi ponuja več kot 100 iger, od skrivalnic, kratkih pesmic, prstnih iger do zabavnih iger med kopanjem. Te igre so vesele in preproste, tako da se jih lahko igrate kadarkoli in kjerkoli: doma, v parku, na avtobusu. S temi poučnimi igrami, ki jih izbirate glede na otrokovo starost, boste spodbudili njegove miselne, telesne in govorne sposobnosti v ključnem obdobju njegove rasti, od rojstva do tretjega leta, in tako zasnovali temelje za njegovo učenje v prihodnje.
Z otrokom se veliko pogovarjajte. Ko vam odgovarja s čebljanjem, mu prisluhnite. Počakajte, da pove in ga tako učite govora. Na čebljanje se odzivajte. Dojenček se čustev uči prek vas: če ste veseli, razburjeni, žalostni ali jezni, to dojenček vidi, začuti in prepozna. Le tako se bo dojenček naučil čustvenih reakcij. Prebirajte mu zgodbice. Skupaj raziskujte knjige in slikanice in mu jih razlagajte. Igrače naj bodo enostavne, varne in raznolike. Podarite mu prvo punčko. Verjetno jo bo polizal, stlačil v usta. Ne pričakujete, da se bo z njo igral simbolno igro - za to je še premajhen. Jo bo pa stisnil k sebi, opazoval, morda jo bo vozil kot avtomobilček. Ko ga kopate, umivate, negujete, mu razlagate, kaj počnete. Tako dojenček spoznava dele telesa. Ponudite mu žlico.
Posebnosti posameznih mesecev v igri in razvoju
7. mesec: Večina dojenčkov samostojno sedi in se v tem položaju tudi igra. V ležečem položaju na trebuhu prijema oddaljene predmete, se obrača nazaj in premika po prostoru. Prijem je bolj zanesljiv. Prijema s palcem, kazalcem in sredincem. Duševni razvoj: Loči domače od tujcev. Pričenja kazati strah pred neznanci. Pričenja razumeti govor. Vedno bolj je pozoren na govor odraslih. Spremlja zvoke iz okolice in jih poskuša posnemati. Čeblja tudi, ko je sam in odgovarja s čebljanjem, ko ga nagovorimo. Pozna svoje ime in se odzove, ko ga pokličemo. Dojenček že pije iz kozarčka. Priporočamo kartonko Barve, saj barvitost in jasne ilustracije spodbujajo učenje in opazovanje.
8. mesec: Dojenček povsem samostojno vzravnano sedi. Sam se posede. V sedečem položaju se sklanja in obrača. Izboljša se ravnotežje. Zavzame štirinožni položaj, se guga in prične plaziti. V začetku se pri plazenju poslužuje predvsem rok, ki so močnejše. V stoječem položaju ob podpori ne poskakuje več, temveč že za kratek čas prenaša svojo težo z noge na nogo. Prstki so vse spretnejši. Občasno se poslužuje pincetnega prijema. Enakovredno uporablja obe roki. V tem obdobju še ne moremo ugotoviti, ali bo otrok levičar ali desničar. Duševni razvoj: Vedno bolje razume govor in jezik. Sposobnost koncentracije in vzdrževanja pozornosti se podaljša. Otrok se sam igra. Igrače deli z najbližjimi, če ga poprosimo in nakažemo, kaj naj stori. Prepozna svojo igračo. Počasi razume, da predmet, ki mu ga skrijemo, še vedno obstaja, kar ga vzpodbuja k raziskovanju. Zelo rad se igra preproste skrivalnice: npr. ku-ku. Zna se zabavati sam. Odkrito kaže čustva (rad ima božanje, objemanje in poljubljanje). V neznani situaciji najprej pogleda starše in če pri njih opazi strah, poišče zavetje v objemu in zajoka. Pokaže, da je vesel, jezen, negotov ali prestrašen. Rad vzbuja pozornost. Meče predmete, igra se skrivalnice. S pogledom sledi gibanju in dogajanju v prostoru. Navezan je na starše. Posnema njihovo obnašanje in čustvovanje. Igre: Berite mu zgodbice. Že slišane zgodbe in slike prepozna. Igrice v smislu ku-ku in kje sem/je: skrijte se in se spet pojavite, zakrijte svoj ali dojenčkov obraz in ga odkrijte. Tako mu pomagate premagovati strah pred ločitvijo, ki je najbolj intenziven okoli 8. meseca.
Prvo leto življenja: Enoletnik že hodi samostojno, lovi ravnotežje, se ustavlja in obrača, včasih pa že steče ali pogumno poskakuje na obeh nogicah. Po stopnicah se spušča ob opori, medtem ko s tal že brez težav pobere igračko in jo ponosno prinese v naročje. Drobne ročice se učijo vsak dan novih spretnosti - enoletnik že drži žlico in nič več ne poliva, ko jo nese v usta (med prvim in drugim letom lahko poje že vse, kar uživa preostala družina), pije iz kozarca in z veseljem lista svojo najljubšo slikanico. Morda bo ob pomoči enoletnik že zgradil stolp iz 3-6 kock ali poskusil dokončati preprosto sestavljanko. Radovedni prstki z lahkoto pokažejo pet delov telesa, enoletnik že prepozna in poimenuje barvo in pravilno vstavi obliko v igralno ploščo. Lahko ga spodbujamo: Pokaži nekaj modrega. Poglej, zelena trava. Enoletnik vpija vse okoli sebe kot gobica - posluša, ponavlja in se uči. Posnema vedenje ljudi okoli sebe. Izraža se z dvobesednimi povedmi, rad poimenuje, kar je v knjigah, in izpolni preprosta navodila, kot je »daj mi žogo«. Pa tudi večkrat reče NE!. Med igro že združuje oblike in barve ter z veliko domišljije razporeja predmete - punčko položi v zibelko ali skodelice zloži eno v drugo. Ob tem rad posnema preproste geste in se odziva na ton glasu ali čustva odraslih. Pri tej starosti imenuje eno barvo, združuje oblike in barve, vse rdeče kocke da na en kupček, vse bele fižolčke v kozarec. Drugo leto je res posebno obdobje, polno čustvenih trenutkov, trme, smeha in novih dosežkov. In kot vsako drugo se ne vrne nikoli, zato je najbolje, da starši uživate z enoletnikom, dokler lahko.
Posebna skrb za nedonošenčke in prehrana
Za starše, ki bi si želeli prebrati vse o nedonošenčkih, je na voljo priročnik Vaš nedonošenček, ki ga je pripravilo Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom.
Glede uvajanja goste hrane oziroma dojenčkove prehrane nasploh, dietetik na pediatriji svetuje knjigo Dojenčki za mizo avtorjev Rebeke Mahorič in Iztoka Jančarja. V knjigi boste našli nasvete o zdravi prehrani po najnovejših pristopih.
Handling - Pravilno ravnanje z dojenčkom
Pravilno ravnanje z dojenčkom je ključno za njegovo varnost in dobro počutje. V nadaljevanju so na voljo povezave do koristnih informacij o negi novorojenčka, pravilnem dviganju in polaganju dojenčka (handling), pravilnem slačenju in oblačenju otroka ter pravilnem menjavanju pleničke.
- Pravilno ravnanje z dojenčkom na tej povezavi
- Nega novorojenčka na tej povezavi
- Ostale teme šole za starše na tej povezavi
- Handling - Pravilno dviganje in polaganje dojenčka med 3. in 15. mesecem na tej povezavi
- Handling - Pravilno slačenje in oblačenje otroka na tej povezavi
- Handling - Pravilno menjavanje pleničke na tej povezavi
Pregled otrokovega razvoja (mejniki) uporabljajte le informativno. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.