Prvi mesec, drugi, tretji in kot bi mignil, je vaš dojenček star že štiri mesece. V tem obdobju se razvoj dojenčka opazno pospeši, prinašajoč s seboj čudovita nova odkritja tako za dojenčka kot za starše. Kaj lahko pričakujemo v razvoju štirimesečnega dojenčka? Poleg vse bolj izboljšanih čutil, se bodo najbrž pojavile tudi prve faze razvoja govora, morda pa se bodo celo pokazali prvi znaki, da bodo vašemu dojenčku kmalu zrasli prvi zobki.
Dojenčkova čutila v četrtem mesecu: Svet zaznavanja se širi
V četrtem mesecu starosti dojenčkova čutila doživljajo pomemben napredek, kar mu omogoča globlje in bolj celovito doživljanje sveta okoli sebe.
Dotik: Raziskovanje sveta skozi teksture
Dotik se bo še naprej razvijal in dojenček bo očaran nad vsem, kar ima teksturo. Pa naj bo to nekaj z gubami, nekaj svetlečega, kosmatega ali grudastega. Zato je pomembno, da mu ponudimo različne materiale, kot so krzno, robčki, volna, žamet in frotir, s katerimi bo lahko raziskoval taktilne občutke. Skoraj vsi predmeti, ki se jih dojenček dotakne, ne glede na teksturo, bodo končali v dojenčkovih ustih, saj je to njegov primarni način raziskovanja sveta. Včasih se bo celo zgodilo, da se bo dojenček z igračko udaril v obraz in zajokal, medtem pa vas bo očitajoče pogledal, češ: ”Mamica, zakaj si to storila?” Te izkušnje, čeprav morda neprijetne, so del učenja in spoznavanja meja.
Vid: Jasnejši pogled na svet
Dojenčkov vid je od rojstva, ko je bil še precej zamegljen in nejasen, že resnično napredoval. Dojenček sedaj že lahko vidi nekoliko dlje, čez prostor, recimo, a še vedno ima rajši pogled od blizu in si tako stvari natančneje pogleda. Če opazite, da vaš štirimesečni dojenček škili, se za posvet obrnite k zdravniku pediatru, saj je zgodnje odkrivanje morebitnih težav ključno.
Čeprav dojenček vidi barve že vse od rojstva, bo pri štirih mesecih že veliko bolje razločil različne barve in bo lahko vse bolj natančno razločil med podobnimi barvnimi odtenki. Zato je sedaj odličen čas, da dojenčku predstavite še več barvitih igračk in knjig, katere si bo z veseljem ogledoval. S tem spodbujamo njegov vizualni razvoj in ga uvajamo v svet barv.
Motorične sposobnosti dojenčka v četrtem mesecu: Prvi koraki k samostojnosti
V četrtem mesecu dojenček pokaže znake vse večje motorične spretnosti, kar se odraža v novih sposobnostih gibanja in koordinacije.
Govor: Začetki komunikacije
Če boste pozorno poslušali vašega dojenčka, boste morda že lahko razbrali samoglasnike in soglasnike, kot so zvoka p in b, ki ju izgovori, ko je žalosten, ter zvoka j in k, ko je dojenček vesel. Prav tako pa štirimesečni dojenček že lahko ponavlja zvoke, ki jih sliši od vas. Če boste dojenčku rekli, na primer: ”Buuu!”, bo nato vaš dojenček to poskušal ponoviti za vami. Komunikacija z njim, z govorjenjem, branjem in petjem, mu pomaga procesirati zvoke, ki se jih bo sčasoma naučil posnemati.
Mejniki za dojenčke in malčke, dr. Lisa Shulman
Valjanje: Prvi znaki premikanja
Pravzaprav je sedaj že bolj kotaljenje. Starost, ko se otroci prvič prevalijo, je zelo različna - nekaterim to uspe že pri treh mesecih, nekaterim dojenčkom pa to ne uspe vse tja do šestega ali sedmega meseca starosti. Zato - morda se bo zgodilo v tem mesecu, morda ne. Dojenčka ne morete prisiliti v to, ampak ga lahko nežno vzpodbujate. Kako? Tako, da njegovo najljubšo igračko položite ob dojenčka in opazujete, ali se bo prevalil, da bi prišel do nje.
Nov napredek pri gibalnem razvoju
Morda boste tudi opazili, da medtem ko vaš štirimesečni dojenček leži na trebuščku, že lahko upogne svoj hrbet. To je zelo dobra vaja, ki dojenčku pomaga razviti mišice vratu, hkrati pa je tudi odličen način za začetek razvijanja mišic, ki jih bo dojenček kasneje potreboval za sedenje in nato plazenje, vstajanje in konec koncev hojo. Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Drugi razvojni dogodki štirimesečnega dojenčka: Širši spekter sprememb
Poleg čutil in motoričnih sposobnosti, se v četrtem mesecu pojavijo tudi drugi pomembni razvojni mejniki.
Prvi zobki: Napoved novega obdobja
Dojenček dobi prve zobke nekje med tretjim mesecem in prvim letom starosti in čisto možno je, da nekje okoli četrtega meseca vaš dojenček začenja obsedeno drgniti dlesni, vse to v pripravi na prve, prihajajoče zobke. Če se na dojenčkovi dlesni pojavijo rdeči madeži, poleg tega pa se še veliko drgne po njej, potem je prvi zobek (običajno so to spodnji sprednji) na poti. Tvorjenje dodatne sline je genialna zvijača narave. Ker ima otrok v ustih prste in z njimi lahko zanese vase tudi bolezenske klice, jih slina poskuša odplakniti. Srbenje lahko omilite z igračkami, ki so namenjene temu, da jih otrok grize. Prav tako pa lahko v lekarni kupite mazilo, ki nekoliko omili posledice izraščanja zob.
Manj hranjena: Večji želodček, daljši presledki
V prvih nekaj mesecih ste morali vašega dojenčka hraniti pogosteje, kot bo to potrebno od zdaj naprej. To pa zato, ker je dojenčkov želodček sedaj že večji, kar pomeni, da vanj spravi več mleka, zato je čas med posameznimi hranjenji daljši. Kljub temu pa sta še vedno ključnega pomena zlasti dve vrsti LCP maščobnih kislin - AA (omega 6) in DHA (omega 3), ki sta naravno prisotni v materinem mleku in ki zagotavljata nadaljnji razvoj možganov, oči in živčnega sistema vašega dojenčka.
Priprave na odstavljanje: Začetek nove kulinarične poti
Odstavljanje je vznemirljiva in zabavna razvojna faza, ki se prične nekje okoli šestega meseca starosti dojenčka. Pri štirih mesecih pa je čas ravno pravšnji, da se z dojenčkom pričneta pripravljati na ta korak in vi začnete razmišljati o različnih tehnikah odstavljanja in katera bo najprimernejša za vas in vašega dojenčka. Razmislite, katero hrano mu boste najprej predstavili in kako ga boste hranili. Vendar pa je pomembno upoštevati priporočila Ministrstva za zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki svetujeta, naj bo dojenje edini vir prehrane do šestega meseca starosti. Če pa se kljub temu odločite za uvajanje goste hrane pred tem, pa vsekakor počakajte do otrokovega 17. tedna starosti.
Drugo cepljenje: Zaščita pred boleznimi
V času med četrtim in petim mesecem starosti dojenčke cepijo proti: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIb, otroški paralizi (2. odmerek), pnevmokoknim okužbam (2. odmerek). Cepljenje je pomemben del skrbi za zdravje dojenčka in zaščite pred potencialno nevarnimi boleznimi.
Kako pomagati štirimesečnemu dojenčku pri razvoju? Spodbujanje skozi igro in interakcijo
Vaš štirimesečni dojenček je sedaj že veliko bolj igriv, zato ga spodbujajte, da raziskuje in se igra z najrazličnejšimi predmeti.
Poskusite čim bolj stimulirati dojenčkova čutila dotika s pomočjo uporabe najrazličnejših materialov. Uporabite krzno, robčke, volno, žamet in frotir. Ali pa poiščite knjige, ki imajo poleg besedila in slik tudi možnost dotikanja in občutenja materialov.
Popolnoma enostavna kocka bo vašega štirimesečnika zaposlila za nekaj minut. Opazujte dojenčka, kako jo sesa, drži in jo raziskuje ter odkriva, kaj se zgodi, ko zanjo. Dajte mu ropotuljico, ki sveti, in opazujte, kako bo zadovoljen, ko bo ugotovil, da ropotuljica proizvaja zvok, če jo potrese.
Predstavite dojenčku glasbo. Znanstveno je dokazano, da aktivno sodelovanje pri glasbi lahko pozitivno vpliva na otrokovo inteligenco in socialni razvoj. V četrtem mesecu je tudi odlična priložnost, da dojenčku predstavite igračke, ki igrajo melodije ali na katere se lahko igra (npr. klavir, bobni). No, saj vam mir in tišina tako ali tako ni bila všeč, kajne…?
Igre s štirimesečnim dojenčkom lahko vključujejo tudi izdelavo glasbenega instrumenta z uporabo predmetov, kot so surove testenine, riž ali fižol, ki jih daste v manjše plastične posodice in jih trdno zaprete (tako, da vsebina ne bo uhajala ven, ko boste posodico potresli).
Pomembno je tudi, da se z dojenčkom pogovarjate, mu berete in pojete, saj mu s tem pomagate procesirati zvoke, ki se jih bo sčasoma naučil posnemati. Podobno lahko z igrami, na primer z igro vzajemnega opazovanja, izboljšate otrokovo zmožnost sledenja predmetom s pogledom. Igro začnete tako, da pritegnete pozornost svojega 4-mesečnega dojenčka, nato pa nagnete glavo in počakate, da vas posnema.
Pomnite, da je gibalni razvoj dojenčka individualen. Opis razvoja je le okviren, ne pa točno določen in za vse enak. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike.
Gibalni razvoj dojenčka skozi mesece: Pot od "vse ali nič" do prvih korakov
Gibalni razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki se odvija postopoma in prinaša vedno nove sposobnosti.
Prvi mesec: "Vse ali nič"
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec: Proti sredini in prvi nadzor
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Stabilnost in prve usmerjene roke
Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Četrti mesec: Vzravnanost in prvi poizkusi obračanja
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Peti mesec: Večja stabilnost in prve "plavalne" vaje
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
Šesti mesec: Vrt in prvi poskusi opiranja
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec: Samostojnost na vseh štirih in prvi poskusi sedenja
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Stoja: Prvi poizkusi dvigovanja ob opori
Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge. Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Hoja: Prvi negotovi koraki
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Opisani mejniki so le okviren pregled vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomestijo pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.