Govor in jezik sta ključnega pomena za otrokov razvoj in komunikacijo z okolico. Dve leti starosti predstavljata pomembno obdobje, ko otroci naredijo velik skok v razvoju govora. V tem času se namreč začnejo povezovati besede v enostavne stavke, otrok pa postaja vse bolj sposoben izražanja svojih misli in potreb. Zgodnje prepoznavanje morebitnih težav in ustrezno spodbujanje lahko naredita ogromno razliko v otrokovem nadaljnjem jezikovnem razvoju.
Kaj zmore dvoletni otrok na področju govora?
Pri starosti dveh let otrok že lahko poimenuje stvari, ki so v vsakdanji rabi, in iz njih sestavlja 2- do 3-besedne stavke. Proti koncu tega obdobja so stavki že daljši. Postavlja krajša in enostavna vprašanja ter na njih tudi odgovarja, prosi za dovoljenje, z jezikom se že šali in nagaja. Uporabljati prične zaimke in predloge (v, na, pod, zgoraj, spodaj …), preteklik in prihodnjik. Rad posluša ene in iste zgodbe, po slikanicah lista in jih poimenuje. Zmožen je pogovora. Posnema stavke odraslih. Prične uporabljati besede za barve. Težje glasove zamenjuje z lažjimi ali pa jih v besedah izpušča. Prisoten je še ”pootročeni” govor. Domači otroka v glavnem razumejo.
Ključni mejniki v razvoju govora do drugega leta starosti
Razvoj govora in jezika je individualen in poteka skozi več let, vendar je pomembno, da starši in skrbniki otroka spremljajo njegov napredek.
Prve besede: Okoli prvega leta se običajno pojavi prva beseda. To pomeni, da otrok točno določen predmet/osebo poimenuje vedno na enak način. Beseda morda še ni popolnoma pravilna/razumljiva, a vseeno je beseda (npr. »mu« za kravo, »am am« za jesti itd.). Postopno je besed vse več. V tem obdobju otrok razume več, kot pa je sposoben izgovoriti. Okoli 1,5 leta ponavlja pogosto uporabljene samostalnike in preproste glagole iz domačega okolja ter se odzove na preprosto navodilo (npr. prinesi igračo).
Povezovanje dveh besed: Do drugega leta zna otrok minimalno 50 besed in najkasneje takrat prične s povezovanjem dveh besed v stavek. Stavek morda še ne bo popolnoma artikulacijsko pravilen in razumljiv - npr. »MAMA AM« - Mami jedel bi. »AUTO BM« - Avto se pelje. Kadar otrok v govornem razvoju zaostaja za več kot pol leta, je potreben obisk logopeda. To pomeni, kadar pri 2. letu popolnoma nič ne govori ali pri 2,5 letu uporablja le nekaj besed. Če to opazite že prej, ne čakajte s posvetom pri pediatru. Kadar vidite, da je sicer ob šibkem besednjaku, neverbalna komunikacija ustrezna in vam z njo otrok tudi nekaj sporoča ter situacije in pogovor dobro razume (očesni stik, uporaba gest, mahanje, kazanje s prstom, primerna igra ipd.), je skrb manjša in je priporočljivo spremljanje.
Kdaj je čas za skrb? Prepoznavanje zakasnelega razvoja govora in sum na avtizem
Otroci gredo običajno skozi različne razvojne faze, ki jih nekateri otroci dosežejo prej, spet drugi kasneje. Pa vendar, ko gre za otrokov govorno-jezikovni razvoj, se starši pogosto sprašujejo, kdaj je otrok samo “pozni govorec”, kdaj pa gre morda za resnejša razvojna odstopanja?
Otrok kot “pozni govorec”: Otroci do 18. meseca običajno v govoru smiselno uporabljajo vsaj 10-20 besed. Do 2. leta starosti pričnejo z uporabo dvobesednih fraz, npr. »Mami am.«. Okoli 3. leta tvorijo trobesedne stavke. Veliko otrok te mejnike lahko doseže nekoliko prej, spet drugi se začnejo govorno izražati z zamikom. To ni vedno razlog za večji preplah. Kadar otrok tudi pri letu in pol uporablja malo ali nič besed, je to lahko znak zakasnelega razvoja govora. Obravnava pri logopedu takim otrokom koristi, vendar lahko z ustreznimi spodbudami doma in v vrtcu spregovorijo tudi brez redne logopedske podpore. Kadar dvo- ali 3-letnik uporablja nič ali le nekaj besed, pa je pomoč logopeda nujna. V nekaterih primerih je zakasnel razvoj govora lahko znak večjih razvojnih odstopanj, kjer tudi redna logopedska obravnava ni dovolj.
Znaki avtizma pri malčkih: Znaki pri motnji avtističnega spektra (MAS; krajše imenovano avtizem) so številni in se lahko od otroka do otroka razlikujejo. Odstopanja se poleg zakasnelega govora kažejo v: komunikaciji, socializaciji, vedenju, čustvovanju, motoriki, senzorni občutljivosti, idr. Pri otroku mora biti prisotnih več znakov in trajati morajo daljši čas, da bi lahko govorili o razvojnih odstopanjih. Oceno in diagnozo običajno potrdi ali ovrže tim strokovnjakov - zdravnik, psiholog, specialni pedagog, logoped idr.
- Pomanjkljiva interakcija: Ko se odrasel ali otrok poskuša igrati ali pogovarjati z otrokom, se otrok z MAS pogosto obrne stran, saj ni pripravljen ali nima interesa za interakcijo. Otrok z MAS slabše navezuje (očesni) kontakt z drugimi, tudi bližnjimi osebami. Pogosto se lahko zdi, da je “v svojem svetu”, na sogovornikova vprašanja odgovarja nesmiselno ali ponovi slišano. Na primer na vprašanje “Kako ti je ime?” odgovori “Ime”. / “ Kako ti je ime?”. Temu strokovno rečemo “eholalija”.
- Ponavljajoče se vedenje: To lahko pomeni nenehno igranje z isto igračo, kroženje v krogu, ponavljajoče se gibe rok ali drugo. Seveda ima veliko otrok najljubšo igračo ali dejavnost in je to razvojno običajno. Bodite pozorni na neobičajne interese, vzorce in rutine, ki jih otrok nenehno izvaja ali se s posamezno igračo igra na nenavaden, neustrezen način.
- Pomanjkanje neverbalne komunikacije: Odrasli in otroci se sporazumevajo tudi neverbalno - kažejo s prstom, kimajo z glavo, uporabijo mimiko obraza in druge geste, kot na primer mahanje v pozdrav. Otrok, ki kasni v govoru in nima drugih razvojnih posebnosti, bo pogosto smiselno komuniciral z gestami. Na primer, ko bo otrok žejen, bo starša pogledal in pokazal na tisto, kar želi. Svoje potrebe zna zadovoljiti, ker med njim in staršem obstaja sporazumevanje tudi brez besed. Zaskrbljeni smo, če otrok ne zna pokazati, kar želi, ne zna uporabljati drugih gest ali neverbalno komunicirati.
- Nedosledno sledenje navodilom: Otroku rečete: »Pojdi po svoje čevlje.” Ali zmore temu navodilu slediti? Ga razume? Ali pa so pogosto potrebne 2-3 ponovitve istega navodila in morda nekaj spodbud, da se izvede nadaljevanje? Do 2. leta starosti bi malček že moral v igri ali vsakodnevnih situacijah ustrezno razumeti in prinesti predmete, npr. žogo pri navodilu “Pojdi po žogo!”.
- Možno negativno vedenje: Otrok lahko poleg pomanjkanja besed in pomanjkljive komunikacije kaže tudi druga negativna vedenja, kot je npr. grizenje, udarjanje, brcanje, kričanje. Pogosto je vedenje povezano s preobremenitvijo z zunanjimi dražljaji kot je močan hrup, dotik, svetloba. Veliko otrok v običajnem razvoju lahko kaže negativno vedenje. Kadar pa je staršem zaradi otrokovega negativnega vedenja stalno težko pri vsakodnevnih situacijah in opravilih, pa je potrebno premisliti, ali gre za več kot le trmarjenje in “vzgojno zahtevnejšega otroka”.
Kako naučiti malčka govoriti - 3 nasveti - Logopedska terapija za malčke
Kaj lahko starši storite za razvoj govora?
V kolikor se otrok ustrezno odziva v vsakodnevnih situacijah, sodeluje v igri in nima težav v vedenju, socialni interakciji in komunikaciji, ni razloga za večji preplah. Če opažate, da otrok nekoliko zaostaja le v govoru in se le-ta ne razvija in ne izboljšuje, je pomoč logopeda priporočljiva in smiselna.
Če ste glede na opisano zaskrbljeni, da bi otrok morda imel tudi druge razvojne težave, ne čakajte! Najprej se obrnite na otrokovega pediatra. Včasih v 10-minutnem obisku ne bo zaznal posebnih vedenjskih znakov, zato je smiselno, da vas napoti k razvojnemu pediatru. Pediater, ki je specializiran za razvoj otrok in deluje znotraj razvojne ambulante ali centra za zgodnjo obravnavo, je tisti, ki vam bo lahko dal boljšo predstavo o morebitnih posebnostih otroka in vas nato ustrezno usmeril. Takoj, ko opazite določene posebnosti ali vas karkoli v zvezi otrokovim razvojem skrbi, poiščite pomoč strokovnjaka. Tako naredite največ, da malčku pomagate pri razvoju komunikacije in govora ali da premosti določene razvojne težave.
Spodbujanje govora:
- Pogovarjajte se z otrokom: Že od zgodnjega otroštva govorite z njim, tudi če se zdi, da ne razume. Poimenovanje predmetov, opisovanje vaših dejanj in postavljanje enostavnih vprašanj spodbuja razvoj govora.
- Berite knjige: Otroku berite knjige (ene in iste z veliko slikami, za širjenje besedišča in usvajanje slovničnih pravil). Pomembno je, da se knjigice čim pogosteje ponavlja.
- Pojte pesmice in izštevanke: Skupaj pojte pesmice, izštevanke.
- Poslušajte ga: Poslušajte ga, ko vam kaj razlaga in mu ob tem postavite kakšno dodatno vprašanje.
- Preverjajte razumevanje: Preverjajte njegovo razumevanje z dajanjem navodil.
- Bodite model pravilnega govora: Kadar otrok besedo skrajša, jo za njim vedno pravilno ponovite. Npr., ko otrok reče nana, namesto banana, lahko vi rečete "Ja, to je banana. Rumena banana." Otrok ob tem dobiva slušni vtis, kako se beseda pravilno izgovarja. Ob primernih trenutkih ga lahko spodbujate tudi, da besedo ponovi za vami, število zlogov pa lahko ponazorite z zamaški ali žetončki.
- Učenje preko igre: Uporabite lutko Gingo ali druge pripomočke za spodbujanje govora.
- Pazite na prehrano: Otrok naj čim več samostojno je, da se razvijajo njegova govorila. Hrana naj ne bo miksana, da otrok v ustih čuti teksturo in obliko.
- Senzorični razvoj govoril: Otrok naj se igra z banano, jo drobi, jo daje v usta, da vadi uporabo govoril.
Kdaj bo moj otrok postal razumljiv?
Neznan sogovornik naj bi razumel 50 % govora 2-letnika in 75 % govora 3-letnika. 4-letni otrok naj bi bil popolnoma razumljiv vsakemu poslušalcu. Če opazite, da otrokov govor ni dovolj razumljiv, poiščite logopedsko pomoč.
Kaj storiti, če otrok pri dveh letih še ne govori?
Če otrok pri dveh letih ne govori, to pomeni, da zaostaja v govornem razvoju. Ob tem je vsekakor priporočljivo, da se poišče logopedsko pomoč. Logoped naredi oceno otrokovih predgovornih veščin, ki lahko napovedujejo, ali bo otrok potreboval logopedsko obravnavo. Vseeno pa naštevamo nekaj opozorilnih znakov, ki napovedujejo, da bo otrok za učinkovit govorni razvoj potreboval logopedsko pomoč:
- Malo oglašanja v razvoju.
- Pogosta vnetja ušes.
- Omejeno število soglasnikov.
Krajšanje besed in zamenjavanje glasov
Do 3. leta je izpuščanje nenaglašenih zlogov ali zadnjega soglasnika v besedi nekaj popolnoma običajnega (otrok npr. namesto banana, reče nana). Če pa ta vzorec vztraja po 3. letu, pa to ni več običajen pojav. Ko otrok besedo skrajša, jo za njim vedno pravilno ponovite. Otroku, ki izpušča zloge v besedah, bo koristilo urjenje njegove slušne pozornosti. Spodbujajte ga, da za vami ponavlja ritmizacije, ploskanje, zloge in besede.
Vpliv okolja in staršev na razvoj govora
Starši morda nismo vedno prisotni zaradi karierističnih priložnosti ali ko smo prisotni, smo prisotni v taki meri, da namesto otroka počnemo vse: se igramo namesto njega, pripravljamo vse za igro, tudi govorimo, polagamo besede v usta. Predstavljajte si: mlajši otrok potrebuje 8 ali več 12 sekund, da besedo sploh prikliče. Nek starš, ki je preveč usmerjen v svojega otroka, v tem času ponudi 5 ali več stavkov in pove popolnoma vse, kar je otrok hotel izraziti. Otrok samo še izbere enega od stavkov »ja, to«, ob tem ne razvija govora, stavčne strukture, priklica besed, preprosto stvar dobi. Tu je terapija smešno preprosta. Otroku se priljubljene igrače pospravi na nekoliko višje mesto, se počaka in se ga mirno nauči, da s kakšno gesto, lahko je tudi samo zvok »a« na začetku, prosi za igračo, samo da začne verbalno uporabljati svoja govorila.
Vpliv prehrane in senzoričnih izkušenj
Če vaje res niso pomagale, sta lahko dva razloga. Ste bili na ORL pregledih? Ste opazovali otrokovo dihanje? Ko se otrok potopi, ima zelo velikokrat odprta usta. Lahko ima kakršnekoli težave s strukturami, vključenimi v govor in v dihanje, lahko je povečana žrelnica, lahko so mandlji. Ko otrok diha na usta, jeziček hipotono leži na dnu ustne votline. Priporočam nakup vestibularne ploščice. Z njo ga boste navajali na dihanje na nos, krepila bo krožne mišice okoli ust.
Ena od pomembnih stvari je vizualna stimulacija govoril. To pomeni, da otrok ogleduje, kaj z govorili delamo ali si pomaga z ogledalom. Druga bi bila taktilna stimulacija govoril, ko bi z dotiki govoril vodili usta in jezik, lička, kaj točno morajo narediti.
Hrana v zgodnjem obdobju ima velik vpliv na govor. Otrok vzame banano, jo pomečka med prsti, začuti kakšna je, začuti njeno obliko, teksturo, jo nese k obrazu, jo pomaže po obrazu, na koncu jo uspe dati v usta, manipulira z jezikom, z ustnicami, jo zadrži, da se mu ne zatakne, jo kasneje, ko jo dovolj prežveči, tudi pogoltne. To naredi z enim, drugim, tretjim kosom, to lahko traja pol ure, na koncu je ta banana v radiju enega metra razmazana okrog otroka, ampak ta otrok je dobil ogromno število senzoričnih informacij za svoja govorila. Na drugi strani pa je otrok, ki mu mama hrano zmiksa, mu da lep slinček, ga posede na stol, mu reče, naj odpre usta, hrano odloži na sredo jezika, otrok samo še pogoltne in govorila so izgubila toliko in toliko minut za razvoj senzibilitete.
Vpliv medijev na razvoj govora
Če želimo govoriti, rabimo dovolj razvito slušno pozornost, za slušno pozornost rabimo dovolj razvito splošno pozornost, ta pa je na velikem udaru zaradi številne prekomerne rabe medijskih vsebin. Danes v neki sodobni risanki se zgodi to, da veliko različnih oseb, različnih živali prileti z nekimi super strelami, zraven so zvoki, dogaja se 5 stvari na eni strani, 5 na drugi, nekdo dobi še super moči, rešuje nekoga v mestu … Že razložiti je težko. Vse skupaj spremljajo čudoviti zvoki, barve, dogodki, ki so namenjeni temu, da otroka popolnoma prevzamejo in otrok nam ne more niti odgovoriti, če bo kaj popil med ogledom risanke. Tak otrok, ki bo tako število tako zelo močnih dražljajev imel v svojem življenju preveč (govorimo o več kot 30 minut na dan) se bo zelo težko osredotočil na enega govorca, ki ima edini dražljaj njegov lastni govor in njegovo podobo. Stoji pred njim in mu želi nekaj povedati.
Jecljanje pri otrocih
Od 2,5 leta do 5,5 leta je obdobje, ko otrok zaradi razvoja lastne motorike oz. koordinacije govoril še ne zmore govorno dohitevati svojih misli. V mislih lahko hitro oblikuje stavke, na žalost pa njegova govorila vsega tega še ne morejo sproducirati. Ali pa misli zelo hitro oblikujejo sporočilo, sposobnost slovnične strukture, slovničnega opremljanja samega stavka pa še ne zmore opremiti s pravilnimi zaimki, končnicami ipd.. Takrat se pojavi fiziološko jecljanje, ki nas ne skrbi, če ne traja več kot pol leta ali se odraža v milejših oblikah jecljanja. Če pa stanje traja več kot pol leta in se slabša, je koristno obiskati logopeda. Osnovno priporočilo za vse tiste, ki danes z otroki govorite: veliko otrok je pri logopedih zaradi prehitrega govora staršev, vzgojiteljev in ostalih vključenih v njihovo odraščanje. Če se potegnemo 50 let nazaj in bi poslušali dva sogovorca na kavi, bi vse skupaj izgledalo za nas tako kot v počasnem posnetku.
Starši naj si na eni strani dovolj hitro poiščejo strokovno pomoč, če jecljanje traja dlje kot pol leta, po drugi strani pa morajo otroku pokazati čim manj odziva. Starši naj jecljanja nikoli ne omenjajo pred otrokom, starši naj otroku ne dokončujejo stavkov, ne polagajo besed v usta. Potrpežljivost je problem. Pomembno je tudi, da ko otrok zajeclja, da se sami umirimo in da sami ne doživljamo ob tem prevelikega stresa. Dostikrat se zgodi, ko se družinska dinamika doma malo umiri, ko se vse skupaj malo pozabi, ko začnejo počasneje, bolj melodično govoriti, se ne opozarjajo na to, se stvari same po sebi hitro izboljšujejo. Jecljanje v odrasli dobi je večja težava, težje se ga preide, zato pa pogosto terapija traja tudi več let in v različnih korakih dosega minimalne spremembe, s katerimi dosežemo napredek.
