Razvoj predšolskega otroka je obdobje izjemnega in intenzivnega napredka na vseh področjih, zlasti pa na področju razvoja možganov, ki poteka najhitreje do sedmega leta starosti. V tem ključnem obdobju imajo starši in vsi, ki delajo z otrokom, izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju in usmerjanju njegovega razvoja. Znanstvena odkritja s področja nevroznanosti, nevrofiziologije, kognitivne psihologije, kineziologije in sodobne pediatrije nam nudijo vpogled v to, kako lahko na najboljši način podpremo otrokov potencial. Možgani so namreč kot "gradbišče", ki se nenehno spreminja in razvija s pomočjo uporabe in treninga. Sinapse, povezave med nevroni, se lahko odebelijo, stanjšajo ali propadejo. V predšolskem obdobju se razvije več kot 70 odstotkov vseh sinaps, kar pomeni, da je to obdobje odločilno za postavitev temeljev za nadaljnje učenje in razvoj. Neaktivni nevroni in poti namreč odmrejo ali se izgubijo za vedno. Zato je ključnega pomena, da otrokom omogočamo bogato in stimulativno okolje, ki spodbuja njihove naravne potrebe po gibanju in igri.
Obdobja intenzivnega razvoja možganov in kritična obdobja
V razvoju možganov obstajajo tako imenovana kritična oziroma občutljiva obdobja za razvoj posameznih veščin. To pomeni, da se otrok v teh obdobjih najlažje in najhitreje nauči določenih veščin. Ta obdobja so:
- Gibalne spretnosti: do 2. leta starosti.
- Govor: do 3. leta starosti.
- Logika: do 4. leta starosti.
- Jezik: do 5. leta starosti.
- Glasba: do 10. leta starosti.
Prav v predšolskem obdobju, ki traja do približno sedmega leta starosti, možgani otroka delujejo kot senzorični procesor, kar pomeni, da se otrok uči predvsem s pomočjo čutil in gibanja. Z gibanjem otrok razvija osnovne motorične sposobnosti, ki so temelj vsakega nadaljnjega gibanja in kasneje tudi vsakega športa. Zato je pomembno, da otrok počne čim več različnih stvari, ne le trenira en šport, saj je ravno raznolikost gibanja nujna za skladen razvoj motoričnih in gibalnih sposobnosti na vseh področjih. Vsakokrat, ko otrok izvede novo dejavnost, se v možganih vzpostavljajo nove povezave, medtem ko ponavljanje že naučenega gibanja utrjuje stare povezave.
Razvoj gibalnih sposobnosti po starostnih obdobjih
Gibalni razvoj je tesno povezan s telesnim razvojem, še posebej v zgodnjem otroštvu. Otrokov organizem je v tem obdobju najbolj izpostavljen vplivom okolja, kar neposredno vpliva na razvoj njegove osebnosti. Vse, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje ne more nadoknaditi. Zato je ključnega pomena, da otrokom omogočamo in jih spodbujamo k različnim dejavnostim v prostoru in na prostem, s katerimi razvijajo svoje sposobnosti, usvajajo osnovne gibalne koncepte in elemente različnih športnih zvrsti.
Do 1. leta starosti:Otrok okoli 6. meseca starosti že uporablja neverbalno komunikacijo (mimiko, kretnje - maha, odkimava, kaže na stvari z roko). Odziva se na svoje ime in prepozna znane obraze. Okoli enega leta se pojavi prva beseda. V starosti enega leta otrokov razvoj hitro napreduje, otrok shodi, pojavijo se prve besede. Samostojno hodi, teče (zna se hitro ustaviti, obračati), hodi nazaj. Po stopnicah se vzpenja ob opori. Brez opore pobere predmet s tal. Lovi in brca žogo, vleče, potiska in nosi igrače. Vrže in ulovi žogo. Dela sonožne poskoke. Samostojno uporablja žlico, pije iz kozarca. Se sleče, obuje copate, odpne zadrgo. Umije si roke. Razume pomen besede "ne". Poimenuje večino poznanih predmetov. Slušno si zapomni dve besedi. Posluša in oponaša zvoke iz okolice, posnema zvok avtomobila in oglašanja živali. Poje enostavne dele pesmic in pleše ob glasbi. Razume in izpolni enostavna navodila. Prepozna predmet, najde skrit predmet in ga izroči na zahtevo. Najde par (združuje oblike, barve). Pokaže nekaj delov telesa. Poskuša narisati navpično in vodoravno črto. Zgradi stolp iz treh kock. Sestavi preprosto sestavljanko. Lista knjige in poimenuje posamezne predmete.
Med 1. in 2. letom starosti (pri 15. - 18. mesecih in pri 2. letih):V starosti dveh let otrok samostojno teče in skoči z obema nogama hkrati. Vzpenja in spušča se po stopnicah z izmenjavanjem nog. Sonožno poskakuje. Hodi po prstih in petah naprej in nazaj. Teče stabilno in hitro. Vrže in ujame žogo z uporabo celega telesa. 3 sekunde stoji na eni nogi. Odvije in zavije zamašek.
Med 2. in 3. letom starosti:Med drugim in tretjim letom starosti govorni razvoj najbolj napreduje. Pojavijo se smiselne povedi (uporablja že glagole, predloge in zaimke). Razume pomen besede "dve" (vzame dve stvari brez preštevanja). Nariše krog. Obrača strani v knjigi eno po eno. Sestavi stolp iz več kot šestih kock. Like ureja po obliki ter jih razvršča po barvi in velikosti. Razume predloge "na", "v", "zraven". Razlikuje količine "malo", "veliko", "dolgo", "kratko", "težko", "lahko". Razume geste, izraz obraza in spremembe v tonu glasu ter se nanje odziva. Imenuje dele telesa (glava, roka, noga, prsti). Sestavlja povedi iz dveh do treh besed. Govori o dogodkih, ki so se mu zgodili. Razume in odgovarja na vprašanja "kdo", "kaj", "kje". Njegov besednjak vsebuje 200 do 300 besed. Pri hranjenju uporablja vilice. Nese kozarec, ne da bi polil. Drži barvico s prsti. Nalije iz vrča, namaže maslo.
V starosti 3 let:Otrok napreduje v skrbi zase, se samostojno obleče. Pri umivanju potrebuje manj pomoči. Pospravi svojo sobo. Namaže kos kruha. Nalije pijačo. Sam že zna poskrbeti za osnovno higieno, si umiva roke in obraz. Pri jedi je samostojen, uporablja vilice in nož. Toaleta je že usvojena, vendar še potrebuje nadzor odrasle osebe. Skače po eni nogi. Ujame žogo, ki se je odbila od tal. Koraka v ritmu glasbe. Hodi po ravni črti z eno nogo pred drugo. Skoči z druge stopnice. V teku brcne žogo. Sledi tristopenjskim navodilom. Sledi pogovoru med dvema odraslima osebama. Pove nekaj barv in številk. Pozna osnovne barve. Otrok v tej starosti veliko sprašuje. Posluša kratko zgodbo. Ubesedi dogajanje v znanih zgodbah. Recitira in poje kratke pesmi. Prepozna sebe na fotografiji. Pozna svoje ime, starost in spol. Njegov besednjak vsebuje že več kot 1000 besed. Odgovarja na vprašanja. Razume osnovna navodila. Poskuša napovedati nadaljnji potek zgodbe. Ubesedi dogajanje, ki sledi v znanih zgodbah. Opiše dogajanje na sliki. Povezano govori o stvareh, ki so se mu zgodile. Sestavi preproste povedi. Govor je razumljiv. Nariše osebo z dvema do štirimi deli telesa. Napiše svoje ime. Uporablja otroške škarje. Preriše preproste oblike. Pisalo že lahko drži s tremi prsti. Prepogne papir po diagonali. Zgradi stolp iz 10 kock. Prilepi lik na ustrezno polje. Razvršča predmete po barvi in velikosti. Opazi manjkajoče podrobnosti na sliki. Razume odnos med delom in celoto. Sestavi sestavljanko iz 12 delov. Prepoznava predmete po otipu. Prešteva predmete v vrsti. Ponovi 4 številke ali poved iz šestih besed. Sestavi sliko iz dveh delov. Nadaljuje nedokončano zaporedje.
V starosti 4 let:Otrok samostojno opravi manjše naloge in hišna opravila (pobriše prah, obesi brisače, odnese smeti, pospravi svojo sobo, pripravi mizo). Razume navodila. Vedno manj preizkuša meje. Izpolni sestavljeno navodilo (npr. "Prinesi zelene nogavice"). Uporablja jedilni pribor in je popolnoma samostojen pri jedi. Sam si pogrne mizo in tudi pospravi ter pomije. Stoji na eni nogi deset sekund in več. Poskakuje, lahko preskoči kolebnico. Lahko naredi preval. Se guga in pleza. V teku menja smer. Poskakuje na eni nogi. Stoji na prstih. Z obema rokama ujame majhno žogo. Skoči 10 poskokov naprej, ne da bi padel. Riše človeka shematsko (glava, trup, noge). Reže s škarjami po ukrivljeni črti. Barva risbe. Riše hišo, drevo, človeško figuro (tri do šest podrobnosti). Z eno roko naredi kroglico iz papirja. Striže in lepi. Otrok posluša zgodbico in pozna njeno vsebino. Razume pogovore doma in v vrtcu. Pripoveduje dolge zgodbe. Pripoveduje zgodbo ob risbi. Razume predloga "za" in "pred". Prepoznava nekaj črk abecede. Odgovarja na preprosta vprašanja: "Kdaj?", "Zakaj?", "Kako?", "Koliko?". Spaja besede. Ponovi poved iz osmih besed ali zaporedje petih števil. Razumljiv je za okolico. Pozna znake na semaforju. Orientira se v času (dan - noč, jutro - poldne - večer, prej - zdaj - pozneje). Prešteva do 10 in odšteva zahtevano število.
V starosti 5 let:Otrok je popolnoma samostojen glede skrbi zase - osebna higiena, hranjenje (pripravi manjši obrok, pospravi za sabo). Stoji na eni nogi brez opore 30 sekund. Vozi kolo. Sonožno preskakuje kolebnico. Skoči z višine 40 cm. Visi v zraku 10 sekund z droga, drži se z obema rokama. Lovi žogo z eno roko. Igra badminton. Z žogo zadene cilj. S kleščami izvleče žebelj in ga zabije s kladivom. Navija nit na tulec. S palcem se dotakne vseh prstov. Zanimajo ga črke in številke, ki si jih poskuša zapomniti. V zgodbi prepozna odnose med junaki. Prepisuje vse tiskane črke. Prerisuje like. Uporablja šilček. Govori pravilno in jasno. Uporablja sestavljene povedi in vse vrste besed slovnično pravilno. Izgovarja vse glasove. Določi prvi glas v besedi. Po poslušanju obnovi kratko zgodbo. Piše in bere lastno ime. Sprašuje po pomenu besed. Popolnoma so usvojeni vsi glasovi, tudi š, č, ž in r. Pozna osnovne barve. Opazi podrobnosti in razlike kakršnekoli narave (barve, oblike, velikosti, svetlosti).
Pomen gibanja in igre za razvoj otroka
Gibanje je otrokova biološka potreba. Otrok je raziskovalec, ki se uči z dejavnostjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da so otroci in mladostniki vsak dan telesno aktivni od 60 do 90 minut, saj telesna dejavnost ni dobra samo za skladen telesni razvoj in zdravje, temveč tudi za uspeh v šoli. Če otrok veliko časa preživi sede ali leže, je veliko možnosti za nastanek kognitivnih težav. Otrok uživa v igri in se skozi igro uči. Ko se otrok "zatopi" v igro, se v možganih vzpostavljajo številne povezave med nevroni. To stanje možganov imenujemo stanje REM, ko se informacije urejajo, utrjujejo in umeščajo v pravilne dele spomina. Gibanje v obliki igre sproža v možganih posebne snovi - opioide.
Gibalni razvoj in športna vzgoja
Otroci se danes spontano gibljejo bistveno manj kot v preteklosti. Eden od pomembnih vzrokov za ta zaskrbljujoč pojav je drugačen način preživljanja prostega časa tako otrok kot njihovih staršev. Poleg nekaterih obolenj, ki so povezana s pomanjkanjem gibanja, pogostim sedenjem in neprimerno prehrano, lahko gibalno manj dejaven način življenja ogrozi tudi ustrezen gibalni razvoj otroka. Ta se lahko že v otroštvu kaže kot slabša gibalna učinkovitost (tudi gibalna kompetentnost), ki otroka ovira pri premagovanju vsakodnevnih obremenitev, v kritičnem obdobju mladostništva pa ga lahko odvrne od gibalne dejavnosti.
Obdobje otroštva je najugodnejši čas za usvajanje in izpopolnjevanje temeljnih gibalnih spretnosti. Prek gibanja otrok spoznava okolje in se neposredno vključuje vanj, pridobiva nove izkušnje in doživetja, spoznava tudi gibalne zmožnosti svojega telesa. Gibalni razvoj poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne stopnje:
- Stopnja osnovnega gibalnega razvoja: traja nekje do drugega leta starosti.
- Temeljna gibalna stopnja: traja od 2. do 7. leta starosti. To je obdobje, ko otroci dejavno raziskujejo okolje in spopolnjujejo svoje temeljne gibalne spretnosti. Do tretjega leta starosti tako povsem usvojijo nekatere temeljne gibalne spretnosti: hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje.
- Stopnja specializacije gibanja: poteka od 7. leta naprej. Na tej stopnji gibanje postane orodje, ki ga otrok začne uporabljati za različne namene v vsakdanjem življenju, pri spontani igri in športnih dejavnostih.
Pomembno je razmejiti ukvarjanje s športom in treniranje določenega športa. Za otroka je koristno, da je od malega naravno telesno aktiven, da telovadi ter izvaja telesne aktivnosti, ki so del različnih športov. Ko pa otrok začne resno trenirati le en šport, pri tem ne razvija vseh motoričnih sposobnosti, sploh pa ne uravnoteženo. Stroka priporoča časovne okvire, pri katerih naj otrok začne z vadbo. Pri mlajšem otroku je pomembno, da se giba, da se trudi. Pohvalimo ga za delo, ki ga je vložil v neko aktivnost, in ne skoparimo s tolažbo, kadar mu ne uspe. Pomembno je, da se kot starši zavedamo, da smo starši in ne trenerji. Spremljajmo otroka na tekmah, spodbujajmo ga, vendar se izogibajmo pretiranim pogovorom o rezultatih in številkah. Na tekmah navijajmo spoštljivo, bodimo pozitivni do vseh tekmovalcev, trenerjev in sodnikov. Ne stopajmo v čevlje sodnikov in pred otrokom glasno ne razpravljajmo o poštenosti sojenja. Analizo tekme bo naredil trener. Ukvarjanje s športom otroka nauči tovarištva, sodelovanja v skupini, sprejemanja zmag in porazov, ferpleja.
Vloga staršev pri gibalnem razvoju
Starši imate zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Zavedamo se, da je težko uskladiti s hitrim tempom življenja, službo in drugimi obveznostmi ter se ob tem posvetiti še kvalitetnemu preživljanju časa z vašimi otroki. Pa kljub vsemu vas poskušamo nagovoriti k temu, da ne zamahnete z roko in rečete: »Saj smo tudi mi zrastli brez tovrstnih spodbud.« Mogoče ste vi imeli možnost izkoriščanja potenciala s plezanjem po drevesih in tekanjem po travnikih, kar marsikateremu otroku danes ni omogočeno.
Če bo otrok obvladal svoje telo, če bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej gibalno dejaven, se bo prek tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna oziroma gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Otroci športno aktivnih mater so dvakrat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov pa je na otroke še večji. Otroci aktivnih očetov so 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Ukvarjanje s športom prinaša v družino veliko pozitivnih učinkov.
Za ustrezen gibalni razvoj otroka je pomembno, da mu omogočite spodbudno okolje in mu ponudite priložnost za gibanje. V zgodnjih stopnjah to pomeni, da mu zagotovite čim več samostojnega gibalnega raziskovanja okolice, pri čemer poskrbite zgolj za resne nevarnosti. Pretirane zaščitniške prakse staršev, kot je nenehno nadzorovanje gibanja otroka in opozarjanje v smislu »pazi, da ne padeš«, vodijo k samoomejevanju otroka pri njegovem gibanju. Zapomnite si, da so praske, kraste in buške nujni del zdravega gibalnega razvoja otroka. Ko osvoji temeljne oblike gibanja, mu zagotovite pogoje za varno gibalno igro (ogrevanje, zaščitna oprema, telesna zmogljivost, pravila) in učenje tehnično zahtevnejših gibanj. Redno si vzemite čas tudi za družinsko ukvarjanje s športom.
S SLOfit aplikacijo lahko spremljate telesno zmogljivost otroka in mladostnika. Prek aplikacije Moj SLOfit lahko vsako leto dobite poročilo o telesni zmogljivosti otroka, otrokov učitelj pa vam lahko pojasni posebnosti v njegovem razvoju in svetuje glede gibalne vadbe, športne opreme idr. V šoli se zavzemajte tudi za ustrezne pogoje poučevanja športa/športne vzgoje, uvedbo gibalnih odmorov in pestro ponudbo športnih dejavnosti. Več kot bo tovrstnih dejavnosti v šoli, več možnosti za ustrezen gibalni razvoj bo imel vaš otrok, za vas pa bo to pomenilo manj logističnih težav s prevozi, čakanji na konec vadbe in stroškov. Seveda je dobro, če imate možnosti in lahko otroka vključite tudi v zunjšolske športne programe v društvih ali pri zasebnikih.
Če bo imel vaš otrok dobro športno družbo tudi v času mladostništva, lahko pričakujete manj težav v tem burnem obdobju. Pri vključevanju otroka v zunjšolsko športno vadbo pa se morate zavedati tudi pasti prezgodnje športne specializacije. Športna vadba mora biti namreč skladna z razvojnimi potrebami otroka. V zgodnejšem obdobju naj bo poudarek vadbe izbranih gibalnih dejavnosti na otrokov čim bolj skladen gibalni razvoj, kasneje pa je vadba vedno bolj strukturirana in specializirana za razvoj posameznih gibalnih sposobnosti: moči, gibljivosti, koordinacije, hitrosti, ravnotežja, vzdržljivosti, natančnosti. Razvojno ustrezno vadbo običajno zagotavlja primerno strokovno izobražen kader (športni pedagog, kineziolog, trener), zato preverite, komu zaupate svojega otroka.
Vsak otrok ima biološki, prirojen potencial, ki pa se pri vsakem razvija drugače. Aktiven otrok, ki živi v okolju, ki spodbuja in podpira njegov telesni in duševni razvoj, bo svojo genetsko danost optimalno razvil. Gibanje je torej ključnega pomena za celosten razvoj otroka.
Alenka Stare, prof. Tina Zupančič, univ. dipl. soc.
Soavtor članka: Aleš Prosen, športni pedagog
Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, junij 2021 (št. …)
tags: #razvoj #hitrosti #predsolskih #otrok