Spremljanje razvoja dojenčka je ena najlepših izkušenj, ki jo lahko doživijo starši. Vsak mesec prinaša nove mejnike, nove spretnosti in nove načine raziskovanja sveta. Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Pri tej starosti se še razvijajo dihala, pri dihanju se pojavljajo nenavadni zvoki, s kihanjem pa dojenček očisti dihalne poti. Kolcanje je lahko posledica požiranja zraka ob hranjenju. V ležečem položaju na trebuhu ima roke in noge pokrčene, že dvigne glavico, ni pa je sposoben držati dlje pokonci. Roke so stisnjene v pest s palci na sredini. Prisotni so spontani, nehotni refleksni gibi: prijemalni (zgrabi za prst ali igračo in trdno drži), iskalni (ko ga pobožate po licu, obrne glavo v smeri dotika in odpre usta), sesalni (dojenček začne sesati takoj, ko se dotaknemo njegovih ustnic), požiralni (sproži ga sesanje), refleksna hoja (v pokončnem položaju ob dotiku z bosimi nogami ob gladko podlago izvaja gibe, podobne korakom), Morojev refleks (ob zvoku, izmiku podlage pomakne glavo nazaj, stegne roke in zajoka), nehoten smeh (dela grimase).
Duševni razvoj v prvem mesecu zaznamuje predvsem spanje. V budnem stanju pa novorojenček rad opazuje obraze, še posebej oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrastne barve, saj vidi predmete oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a še ne locira izvora. Igre v tem mesecu spodbujajo prepoznavo mimike obraza (vesel, žalosten izraz) in različne barve glasu. Spreminjanje obrazne mimike in nagovarjanje spodbujata razvoj komunikacije in vokalizacije. Glasba, branje in petje ga pomirjajo, pritegnejo pa ga hitre spremembe gibov in barv. Nad posteljico je dobro obesiti živopisane igrače, ki oddajajo zvok, kar stimulira razvoj.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
V drugem mesecu dojenček bolje nadzoruje gibanje glavice. Nekaj sekund jo zadrži dvignjeno od podlage. Spreminja se mišični tonus, vse manj je refleksnih gibov. V legi na hrbtu ima večino časa še asimetričen položaj. Vse pogosteje iztegne roke in noge, pogosteje razpre dlani. Prijem je še refleksen.
Duševni razvoj v drugem mesecu zaznamuje prvi zavestni nasmeh, ki se pojavi med 6. in 8. tednom. Na začetku se nasmehne vsakomur, ker še ne loči obrazov. S smehom pritegne pozornost in premaguje strah. Staršem z nasmeškom vliva občutek, da jim vrača ljubezen. Vzpostavi očesni kontakt, s pogledom sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj. Obrača se proti izvoru zvoku in prepoznava glas družinskih članov. Glasno se smeji, spušča glasove, se kremži in dela grimase. Igre v tem mesecu vključujejo zavedanje rok in igranje z njimi, opazovanje rok, razpiranje dlanmi in nošenje v usta. Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje. Igrače ga pritegnejo, zato naj opazuje, kako drugi ravnajo s predmeti (jih mečejo v zrak, stiskajo ipd.). Prisluhne bližnjim, ki ga nagovarjajo, saj ga govor pomirja.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
V tretjem mesecu glavico že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
V tretjem mesecu dojenček bolje obvlada mišice vratu in hrbta. Obvlada glavico in jo čvrsto drži pokonci. V ležečem položaju se opre na komolce. V legi na hrbtu je položaj le občasno še nesimetričen. Ko ga potegnemo v sedeč položaj, še ne sedi vzravnano, glavica mu še omahne, ko je utrujen. Dlani ima razprte, miga s prsti. Gibi rok postajajo hotni. Poveča se vidno polje, izboljša se koordinacija roka-oko.
Duševni razvoj v tretjem mesecu zaznamuje opazovanje rok in njihovo nošenje v usta. Posega po predmetih v dosegu rok, a jih pogosto še vedno zgreši. Opazuje jih, se jih dotika in nosi v usta. Rad praska po podlagi. Komunicira z gruljenjem, vriskanjem, glasnim smehom in glasovi »aah, ngah, oh …«. Se slini. Proti koncu tretjega meseca začne raziskovati svoje telo, dotika se ušes, nosu, nogic, kar so prvi pokazatelji, da se začenja zavedati samega sebe. Loči čustva, ki se izražajo preko glasu in mimike obraza, razbere veselje in jezo. Prepozna mamico, očeta in bližnje. Še vedno je jok glavni način sporočanja njegovih potreb. Igre v tem mesecu vključujejo ponudbo mehkih igrač primernih oblik in velikosti, visečih igračk nad posteljico, ki naj jih skuša doseči in udariti, ropotuljice. Igrače naj bodo pralne in raznolike, da stimulirajo otrokovo radovednost. Pritegnite njegovo pozornost s spreminjanjem mimike obraza. Rad ima ustaljene navade, z nasmehom in vznemirjenjem se odziva na znane situacije: veseli se hranjenja, rad se kopa. Odzivajte se na njegove signale (jok, smeh), saj je zadovoljevanje njegovih potreb osnova za razvoj njegove osebnosti. Dojenček uživa, ko se ga dotikajo in se z njim pogovarjajo.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
V četrtem mesecu dojenček vzpostavi dober nadzor nad mišicami vratu in glave. V trebušni legi dvigne glavico za 90 stopinj, se opre na iztegnjene roke - pase kravice. Ko leži na hrbtu, prevladuje simetrična lega. Glavo, noge in roke usklajeno premika. V sedečem položaju potrebuje še veliko podpore, brca pa tudi sonožno. Predmete prijema s celo dlanjo in jih drži z obema rokama, jih obrača, že prenaša v drugo roko in opazuje.
Duševni razvoj v četrtem mesecu zaznamuje aktivno sodelovanje v dogajanju okoli sebe. Pozorno opazuje okolico in s pogledom sledi gibanju. Glasno se smeje, čeblja in s tem poskuša pritegniti pozornost staršev. Je zadržan do tujcev. Z jokom, smehom in obrazno mimiko izraža svoja čustva. Samoglasnikom pridruži nekatere soglasnike, menja višino tonov. Sliši ritem govora in intonacijo. Igre v tem mesecu vključujejo uživanje v kopanju, razmislek o organiziranem plavanju ”v čofotalnici”. Kažite mu slike in predmete ter ob tem ponavljajte njihova imena. Spakovanje in opazovanje v ogledalu sta zabavna. Poslušanje preprostih pesmic in rim je koristno. Po 4. mesecu otrok posnema aktivnosti, ki vključujejo predmet, npr. prestavljanje predmetov. Predstavite mu knjižice iz blaga z dodanim zvokom. Uživa naj v sedečem položaju v vašem naročju.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
V petem mesecu dojenček ob podpori sedi na ravni podlagi. Ko ga pridržimo za roke, nagne glavico naprej, pokrči noge in nakaže prehod v sedeč položaj. Nekateri se že obrnejo s trebuha na hrbet (nekateri tudi že po 3. mesecu). Zna oceniti razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja.
Duševni razvoj v petem mesecu zaznamuje izražanje čustev s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu. Pozorno posluša in opazuje starše. Iz glasu prepozna, da sta starša jezna ali vesela. Pozoren je na nove zvoke in glasove, ki jih ponavlja, dokler jih na osvoji. Igre v tem mesecu vključujejo posedanje s pomočjo blazin za krajši čas. Ponudite mu igrače. Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač. Berite mu pravljice, omogočite mu poslušanje glasbe in igranje z zvočnimi igračami, saj tako spodbujate razvoj govora. Dojenček je raziskovalec. Položite ga na razgrnjeno odejo doma in zunaj v naravi.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
V šestem mesecu, ko ga pridržimo v stoječem položaju, se opre na iztegnjeni nogi in poskakuje. Večina dojenčkov že obvlada obrat v obe smeri. Pričnejo se samostojno gibati po prostoru, z začetnim plezanjem. Glavico obrača v vse smeri in s pogledom sledi gibanju v prostoru. Posega po predmetih izven dosega rok, predmete preprijema iz roke v roko in jih pobira s tal. Ob koncu 6. meseca nekateri dojenčki že samostojno sedijo.
Duševni razvoj v šestem mesecu zaznamuje navezanost na starša in težko ločevanje. Prepozna njun glas in se tudi odzove, ko ga pokličeta po imenu. Joče, ko ju ne vidi. Vse pogosteje vokalizira, ponavlja iste zloge: ta-ta-ta. Lahko mu že uspe sestaviti dva zloga v besedo mama, a še ne razume pomena besede. Starše običajno to zelo razveseli, saj se tako utrjuje pozitivna čustvena vez med otrokom in starši. Igre v tem mesecu vključujejo skupno ponavljanje zlogov, ki jih obvlada. Čim več se pogovarjajte. Ko zna sedeti, mu nasproti zakotalite žogico, ki naj jo skuša ujeti. Ponudite mu kocke in posodice različne velikosti, s pomočjo katerih bo uril prostorsko predstavo in finomotorično spretnost prstov. Vedno ponudite eno do dve igrači in ko se ju naveliča, mu ponudite nove.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale. Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.
V sedmem mesecu večina dojenčkov že samostojno sedi in se v tem položaju tudi igra. V ležečem položaju na trebuhu prijema oddaljene predmete, se obrača nazaj. Prijem je bolj zanesljiv, saj ga izvaja s palcem, kazalcem in sredincem.
Duševni razvoj v sedmem mesecu zaznamuje ločevanje domačih od tujcev, kaže strah pred neznanci. Pričenja razumeti govor, vedno bolj je pozoren na govor odraslih. Spremlja zvoke iz okolice in jih poskuša posnemati. Čeblja tudi, ko je sam in odgovarja s čebljanjem, ko ga nagovorimo. Pozna svoje ime in se odzove, ko ga pokličemo. Dojenček že pije iz kozarčka. Igre v tem mesecu vključujejo veliko pogovarjanja z otrokom. Ko vam odgovarja s čebljanjem, mu prisluhnite. Počakajte, da pove in ga tako učite govora. Na čebljanje se čustveno odzivajte, tako se bo dojenček naučil čustvenih reakcij. Prebirajte mu zgodbice. Skupaj raziskujte knjige in slikanice in mu jih razlagajte. Igrače naj bodo enostavne in raznolike. Podarite mu prvo punčko, s katero bo spoznaval dele telesa. Ponudite mu žlico.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja in Hoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Gibalni razvoj dojenčka: Osmi mesec
Dojenček povsem samostojno vzravnano sedi. Sam se tudi že posede. V sedečem položaju se sklanja in obrača. Izboljša se ravnotežje. Zavzame štirinožni položaj, se guga in prične plaziti. V začetku se pri plazenju poslužuje predvsem rok, ki so močnejše. V stoječem položaju ob podpori ne poskakuje več, temveč že prenaša svojo težo z noge na nogo. Prstki so vse spretnejši. Občasno se poslužuje pincetnega prijema. Enakovredno uporablja obe roki, a je že mogoče razbrati, katera roka je dominantna (levičar ali desničar).
Duševni razvoj v osmem mesecu zaznamuje vse boljše razumevanje govora in jezika. Veča se sposobnost koncentracije, otrok se zaigra. Igrače deli z najbližjimi, prepozna svojo igračo. Ve, da predmet, ki mu ga skrijemo, še vedno obstaja, kar ga vzpodbuja k raziskovanju. Zna se zabavati sam. Odkrito kaže čustva (rad ima božanje, objemanje in poljubljanje). V neznani situaciji najprej pogleda starše in če pri njih opazi strah, poišče zavetje v objemu in zajoka. Pokaže, da je vesel, jezen, negotov ali prestrašen. Rad vzbuja pozornost, meče predmete, igra se skrivalnice. S pogledom sledi gibanju in dogajanju v prostoru. Vedno bolj je navezan na starše, posnema njihovo obnašanje in čustvovanje. Igre v tem mesecu vključujejo branje zgodbic. Že slišane zgodbe in slike prepozna. Ob slikanicah tudi sam pripoveduje. Igrice v smislu »ku-ku« in »kje sem/je«: skrijte se in se spet pojavite, zakrijte svoj ali dojenčkov obraz in ga odkrijte. Tako mu pomagate premagovati strah pred ločitvijo, ki je najbolj intenziven okoli 8. meseca starosti.
Gibalni razvoj dojenčka: Deveti mesec
Radoveden je in se rad intenzivno premika po prostoru s kotaljenjem, drsenjem ali plazenjem. Plazi se previdno, kadar še povsem ne obvlada koordinacije gibov. Ob opori se poskuša dvigniti na noge. Občasno že povsem obvlada svojo težo in samostojno stoji nekaj sekund. Nekateri hodijo ob opori. Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem).
Duševni razvoj v devetem mesecu zaznamuje poznavanje pomena posameznih besed. Razume, kaj pomeni »ne«. Uči se s posnemanjem. Komunicira s telesom in predmeti. Kaže s prstom: ugotovite, kaj hoče s tem povedati - mogoče je videl kaj zanimivega, mogoče hoče igračko … Razume vsakodnevne rituale (poljubček za lahko noč, mahanja ipd.). Drži svinčnik in čečka po papirju. Igre v tem mesecu vključujejo sestavljanje predmetov, ugotavljanje, kaj gre skupaj, zanimajo ga različni materiali (uživa v mešanju vode in peska). Spodbujajte ga h gibanju - pokličite ga ali mu »nastavite« zanimivo igračko. Igrajte se preproste igrice (npr. biba leze). Kotalite, mečite mu žogico in ga vzpodbujajte, da vas posnema. Sodeluje naj pri vsakodnevnih opravilih. Zelo rad posnema dejavnosti odraslih: telefonira, briše s krpo … Kupujte mu igrače s funkcijo (obročki, skodelice, vozički, avtomobil …). Stimulirajo ga h gibanju, razmišljanju in sklepanju.
Gibalni razvoj dojenčka: Deseti mesec
Neprestano je v gibanju. Plazi se do prve opore in se dvigne. Stoji brez opore in uživa ob pogledu z ”višine”. Pogosto se sesede na ritko. Z izkušnjami se uči. Pincetni prijem je lahko že popoln.
Duševni razvoj v desetem mesecu zaznamuje posnemanje gest in glasov najbližjih - odraslih in dojenčkov. Ponavlja zvoke, ki se mu zdijo smešni. Natančno preiskuje predmete okoli sebe, jih meče na tla. Uči se zvokov in sprememb, ki jih ustvarja njegovo početje. Vedno bolj posnema dejanja odraslih. Obvlada eno do dve smiselni besedi. Igre v tem mesecu vključujejo zlaganje kock, predmetov, spravljanje v škatlo in stresanje iz nje. Zgradite mu stolp iz kock, ki ga bo potem podrl. Kažite mu znane slike in ga spodbujajte, da jih opisuje z zvoki (npr. krava - muu). Rad gleda knjige, obrača liste in posluša zgodbice. Proučuje »kako deluje« igrača - jo stiska, stresa, meče naokoli, raztrga ipd. Ne jezite se, to je znak normalnega razvoja. Ponudite mu roke, na katere naj se opre in se poskuša sam dvigniti. Igrače, ki posnemajo uporabne predmete začne uporabljati ustrezno njihovi funkciji: slušalko drži pri ušesu in se pogovarja. Sodeluje naj pri igri z bratci in s sestricami. Premikajoči predmeti spodbujajo otroka k samostojni hoji. Pritegne ga ritem (tolče na boben, brenka po kitari, poplesuje v ritmu glasbe).
Gibalni razvoj dojenčka: Enajsti mesec
Navdušen je nad premikanjem po prostoru, zavedati se začne svojih sposobnosti gibanja v prostoru. Že povsem samostojno stoji. Poskuša napraviti prve korake. Ravnotežje je še problem, zato so prvi koraki širokotirni. Vse bolj se osamosvaja in odklanja pomoč pri gibanju. Samostojno drži žlico pri hranjenju. Prijemlje jo še z obema rokama, a je dominantnost že izrazita.
Duševni razvoj v enajstem mesecu zaznamuje nezmožnost deljenja stvari s sovrstniki. Še vedno je osredotočen nase. Ne zna se še vživeti v občutke drugih, čeprav tudi sam zajoka, ko joka vrstnik ali pa mu ponudi igračo. Ponavlja začetne zloge v besede. Razume pomen nekaj besed: ne, pa-pa, am-am. Prepozna svoje ime in imena svojcev. Prepozna predmete v okolici in jih ob poimenovanju tudi pokaže. Igre v tem mesecu vključujejo polnjenje in praznjenje košar, kotaljenje žoge ipd. (nauči se kaj je nad-pod, notri-zunaj ipd.). S stolčka meče predmete in kriči, dokler jih ne poberete. Pesmice spremlja s ploskanjem. Všeč mu je, ko mu starši s pomirjajočim glasom berejo pravljice. Mogoče bo hotel ves čas poslušati isto pravljico (zapomnil si bo večkrat slišane besede). Trudi se, da bi sestavil predmet ali našel igračko, kar izboljšuje njegove umske sposobnosti.
Gibalni razvoj dojenčka: Dvanajsti mesec
Hoja ob opori je vedno bolj samozavestna. Veliko otrok že povsem samostojno hodi. Ob tem imajo dvignjene roke, kar jim pomaga loviti ravnotežje. Roke so vedno bolj gibljive: v roki drži dva predmeta, riše črte z debelim svinčnikom, drži žlico …
Duševni razvoj ob letu zaznamuje izgovorjava treh do štirih dvozložnih besed. Razume pa jih 20-50. Spremlja pogovor odraslih in se zraven oglaša. Predmete in dejanja poimenuje po svoje. Pozna vsakdanjo rutino. Hoče sodelovati in pomagati v družinskih opravilih. Oponaša vedenje odraslih. Razume enostavna navodila, še posebej, če jih spremljajo geste. Rad ima družabne dogodke, čeprav se drži ob starših. Občasno se vključi v igro vrstnikov. Postaja samostojen pri hranjenju. Sprejme krajše ločitve od staršev. Daljše obdobje se samostojno igra. Igre v tem mesecu vključujejo posvetitev čim več časa otroku. Igrajte se z njim. Izbirajte igrače in igre, ki so primerne njegovi starosti. Otrok se vse bolj osamosvaja, vse hoče poskusiti, ne…
Kljub temu, da so mejniki pomembni, je ključno, da starši sledijo individualnemu ritmu razvoja svojega otroka, ga spodbujajo in mu nudijo varno ter ljubeče okolje za rast in raziskovanje. Vsak dojenček je unikat, in prav v tej raznolikosti se skriva čar njegovega razvoja.