Nosečnost in čas po porodu predstavljata obdobje največjih sprememb na vseh področjih našega življenja. To je čas, ko se iz žensk razvijemo v mame, kar s ponosom izžarevamo na psihološki in čustveni ravni. V tem ključnem obdobju je primerna prehrana dolgoročna naložba tako za naše zdravje kot tudi za zdravje razvijajočega otroka. Vpliva na kakovost regeneracije po porodu, njen vpliv pa sega celo v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganja za razvoj številnih bolezni. Splošno priporočilo je pestra, uravnotežena prehrana z rednimi, enakomerno porazdeljenimi obroki. Ključni vodili sta izbira raznolikih, svežih, sezonskih, lokalnih, hranilno bogatih živil in ustrezna hidracija. Priporoča se 5-6 manjših obrokov dnevno, s čimer zagotovimo enakomerno oskrbo s čim več hranili znotraj vsakega obroka.
V času nosečnosti ni potrebno jesti za dva. Pomembno je, da uživamo hranilno bogata živila in opustimo nezdrave navade. V drugem trimesečju se na splošno priporoča dvig vnosa za 250 kcal dnevno, v tretjem trimesečju za približno 500 kcal, enako pa tudi v obdobju dojenja. Ogljikovi hidrati predstavljajo okrog 55 % dnevnega vnosa energije, pri čemer je najpomembnejša njihova sestava. Glede na razpoložljive dokaze o nevarnosti uživanja trans maščob je priporočljivo, da je njihov prehranski vnos čim manjši, ne več kot 1 % dnevnega energijskega vnosa. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob, so predvsem piškoti in krekerji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejiti je treba tudi uživanje ocvrtih živil, kot so pomfrit, krofi, miške, flancati in pražena čebula. Nasičene maščobe predstavljajo približno 10 % dnevnega vnosa, medtem ko nenasičene maščobe predstavljajo 2/3 vseh zaužitih maščob in lahko dosežejo do 20 % dnevnega energijskega vnosa. Priporočeno je zaužiti vsaj 10 % enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki jih najdemo v živilih, kot je oljčno olje in olje oljčne ogrščice. Večkrat nenasičenih pa naj bo med 7 in ne več kot 10 % vnesene energije. Za ustrezen vnos omega-3 maščobnih kislin naj bi dvakrat tedensko uživali ribe, kot so sardine, slanik, skuša, losos, pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja. Z omega-6 maščobnimi kislinami bogata živila so sončnično, koruzno, sojino, orehovo, bučno in bombaževo olje.
Za pokritje potreb po vitaminih in mineralih je nujno uživati hranilno bogato hrano, ki na enoto energije vsebuje veliko hranil, kot so zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev ter malo drugih hranil, v prehrani doječih mater niso zaželena. Vitamin A (beta karoten) najdemo v rdeči, oranžni in rumeni zelenjavi, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče, ter v temnozeleni zelenjavi, na primer špinači, brokoliju in zelju, pa tudi v nekaterih vrstah sadja. Za zadostno tvorbo vitamina D je v poletnih mesecih dovolj običajna izpostavljenost soncu. Živila, bogata z vitaminom D, so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini pa tudi kravje mleko in maslo. Z železom bogata živila so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Obstaja ogromno podobno izčrpnih, kakovostnih člankov in smernic glede pomena, sestave in količine zaužitih maščob, ogljikovih hidratov in pomembnih mikrohranil.
Potrebe po beljakovinah so med nosečnostjo in dojenjem močno povečane, za razliko od maščob in ogljikovih hidratov. Osnovni gradniki beljakovin so aminokisline, od katerih jih je 9 esencialnih, kar pomeni, da jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo vnesti s prehrano. Nekaj aminokislin je pogojno esencialnih, kar pomeni, da jih telo sicer lahko tvori samo, a le v idealnih pogojih in ko potrebe po njih niso povišane. Sodobni prehranjevalni trendi nas pogosto omejujejo na uživanje pustih kosov mesa, s čimer iz naše prehrane izginejo izredno pomembna živila s koreninami in tradicijo po vsem svetu, ki prinašajo številne koristi. Pozabili smo na uživanje prave tradicionalne, beljakovinsko bogate hrane, s katero smo nekoč same, brez dopolnil in dodatkov, znale poskrbeti za ustrezen vnos pomembnih in danes pogrešanih hranil - aminokislin.
Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v telesu, saj predstavlja do 30 % vseh beljakovin in opravlja pomembne naloge. Koži zagotavlja strukturo, skrbi za zdravo rast las, nohtov in njihov sijaj, pomaga pri strjevanju krvi, predstavlja glavno sestavino hrustanca, vezi, tetiv in kosti v vseh delih telesa. Tradicionalno pot, po kateri smo nekoč zapolnjevali potrebe telesa po kolageno-tvornih aminokislinah, je bilo uživanje želatinasto in kolagensko bogate hrane. Kostna juha je bila nekoč nepogrešljiva stalnica naše prehrane. Bila je prvo živilo, ki ga je zaužila ženska po porodu, prvo živilo, ki so ga ponudili bolnim in oslabelim ljudem, prvo živilo, s katerim so zdravili otroške prehlade in bolezni, prvo živilo, ki so ga ženske ponudile moškim po napornem delu, ter prvo živilo, s katerim smo poskrbele za rehidracijo po bruhanju ali driski. Kar naenkrat pa je to živilo izginilo iz naše domače kuhinje. To je pripeljalo do kolagensko revne prehrane, ki pušča številne posledice v obliki težav današnjega časa, kot so razdražljivo črevo, težave s kostmi in sklepi, alergije, intolerance, številne avtoimune bolezni in nepravilen razvoj otroka.
Prav med nosečnostjo je potreba našega organizma po glicinu tako povečana, da ga telo samo ne zmore proizvesti v zadostnih količinah. Zaradi ustrezne sestave in nakopičenosti z glicinom je kostna juha primerna za nosečnice z gestacijskim diabetesom in blagodejno vpliva na prebavni sistem. Nekaterim nosečnicam celo pomaga blažiti slabost. Njena priprava je sicer zelo enostavna, vendar malce dolgotrajna. Za pripravo resnično hranljive juhe je potrebno različne goveje in/ali piščančje kosti s čim več kitami, hrustanci in kostnim mozgom kuhati na temperaturi vrelišča v rahlo soljeni (2-4 g soli/l) vodi vsaj 20 ur. Za 1 kg kosti se priporoča 1 liter vode. Da se iz kosti učinkoviteje sproščajo hranila, lahko dodate žlico jabolčnega kisa. Po 20-24 urah kuhanja je priporočljivo juho precediti, ohladiti in shraniti v hladilnik do naslednjega dne. Ta korak omogoči, da se na vrhu nabere maščoba, ki jo nato z lahkoto odstranite. Če ste juho kuhale dovolj dolgo, bo v hladilniku dobila želatinasto strukturo, ob segrevanju pa se bo ponovno utekočinila. Za lažjo vključitev kolagensko bogatih živil v svojo prehrano pa je na slovenskem trgu končno dostopno to, skoraj pozabljeno živilo, poimenovano BoneR. BoneR je kolagensko bogato živilo, ki se nahaja v svoji najbolj naravni in telesu lahko dostopni obliki.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene posebnim namenom, zahtevam ali potrebam posamezne osebe.
Nosečnost je za žensko posebno obdobje, saj se v njenem telesu odvijajo različni procesi, s katerimi se ustvarja novo življenje. Organizem v tem času posledično potrebuje dodatno podporo in okrepitve z vitamini, minerali in ostalimi življenjsko potrebnimi hranilnimi vrednostmi. V kolikor se ne soočate s posebnimi težavami, kot so prekomerno bruhanje, slabost in občutljivost pri prehrani, se poskušajte prehranjevati čim bolj zdravo in raznoliko ter piti veliko vode.
Priporočljiva živila v času nosečnosti
Ingver: Še posebej na začetku nosečnosti vam bo to živilo pomagalo blažiti simptome slabosti, hkrati pa bo spodbujalo vašo presnovo. Lahko ga dodajate v čaj ali k jedem in smutijem. Za sprostitev si pripravite ingverjev čaj z medom in ga čez dan pijte po požirkih.
Sladki krompir: Obogaten je z beta karotenom, ki ga vaše telo spreminja v vitamin A, ta pa je pomemben za obnovo vseh celic v telesu. Ker imajo nosečnice v krvi pogosto pomanjkanje tega vitamina, saj gre del le-tega za razvoj otroka, je sladki krompir izvrstna ideja za dodatek vitamina A. Ravno tako je obogaten z vlakninami, ki blagodejno delujejo na presnovo telesa.
Sadni smutiji: V času nosečnosti telo potrebuje več vitaminov in mineralov kot običajno. Uživanje dodatnih količin vitaminov pred spočetjem in v zgodnji nosečnosti je povezano tudi z manjšim tveganjem za spontani splav, pravijo strokovnjaki. Sadje vsebuje vitamin C in koristne vlaknine. Oboje je pomembno za zdravo delovanje nosečnice, zato so sadni smutiji najboljši način, da v svoje telo vnesete zadostne količine obeh. Uživajte veliko sadnih smutijev.
Polnozrnate žitarice: Za energijo, ki jo potrebujete skozi dnevne aktivnosti, je potreben zadosten vnos ogljikovih hidratov, ki jih lahko pridobite z uživanjem polnozrnatih žitaric, kot so kvinoja, proso, pira, ajda, ječmen, oves. Obogatene so z vitaminom B in železom. Vlaknine v polnozrnatih žitih so zelo koristne tudi pri preprečevanju prebavnih težav. Pomagajo vam pri zaprtju, poleg tega pa določene vrste vlaknin, ki jih najdemo v polnozrnatih živilih in izdelkih, delujejo kot prebiotiki. To pomeni, da predstavljajo hrano za koristne bakterije v našem črevesju, ki so ključne za ohranjanje zdrave prebave.
Rdeče in belo meso, ribe, jajca ter stročnice: Ribe so zaradi omega-3-maščob, B-vitaminov, železa in beljakovin zelo zdrave in primerne tudi za nosečnice in doječe mamice, je pa res, da je treba več pozornosti nameniti temu, kje in katero ribo kupiti. Za uravnoteženo prehrano in optimalno oskrbo vas in dojenčka z beljakovinami je priporočljivo, da pojeste 2 do 3 jajca na teden, ki morajo biti trdo kuhana ali dobro pečena. Meso vsebuje dragocene hranilne snovi, ki jih v večji količini potrebujejo nosečnice: železo, vitamin B12 in cink. Za nosečnice so priporočljive vrste mesa pusta govedina, perutnina in svinjina. Pripravite jih tako, da imajo čim nižjo vsebnost maščob ter se izogibajte paniranju in cvrenju mesa. Losos je riba, ki jo je priporočljivo uživati v nosečnosti.
Zelena zelenjava: Špinača, blitva, brokoli, zelje, rukola, vsebujejo folno kislino, ki je izjemno pomembna pri zdravem razvoju živčnega sistema otroka, hkrati pa je ta vrsta zelenjave izjemno obogatena s proteini.
Mlečni proizvodi: Zaradi vsebnosti kalcija je tudi uživanje mlečnih proizvodov v nosečnosti izjemno pomembno. Med njimi so priporočljivi mleko, nemastni jogurt, skuta ter sveži kravji sir.
Nenasičene maščobe in olja: Pri pripravi in uživanju hrane uporabljajte nenasičena olja in maščobe. Zamenjava nasičenih maščob v prehrani z nenasičenimi dokazano znižuje raven holesterola v krvi, ki je eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Nenasičene maščobe se nahajajo v oreščkih in semenih, vsebujejo pa jih tudi olja in namazi iz semen.
Čebula (Allium cepa) v nosečnosti: več kot le začimba
Čebula (Allium cepa) izhaja iz latinskega poimenovanja za čebulo cēpa oziroma pomanjševalnice cēpula. Je ena izmed mnogih vrst družine lukovk, v katero med drugim spadajo tudi česen, por, drobnjak in šalotka. Čebula je del človekove prehrane že več kot 7000 let. Najzgodnejši zapisi izvirajo iz starega Egipta, kjer se čebula pojavlja kot rezbarija na piramidnih stenah in grobnicah, nepogrešljiva pa je bila tudi pri pogrebnih obredih in balzamiranju.
Je dvoletna rastlina, ki se običajno goji kot enoletnica. Zraste do višine med 15 in 45 cm. Njeni listi so mesnati in votli, rumenkasto do modrikasto zeleni ter se izmenično razraščajo v sploščeno, pahljačasto obliko. Na mestu, kjer izraščajo, se pod zemljo ustvari čebulica. Ta je sestavljena iz skrajšanih, stisnjenih stebel obdanih z mesnatimi listi, na dnu čebulice pa se razprostri snop vlaknastih korenin. Med zorenjem čebule se začnejo rezerve hrane kopičiti in tako čebulica nabrekne. Jeseni (ali spomladi, če gre za prezimno čebulo) listje odmre, zunanja plast čebulice pa postane suha in krhka. Takrat nastopi čas, ko se pridelek običajno pobere. Če čebula čez zimo ostane v zemlji, spomladi požene do 120 cm visoko, močno steblo, iz katerega se razvije belo, okroglo socvetje.
Navadna čebula se pojavlja v treh različnih barvah: rumena ali rjava, ki se jo najpogosteje uporablja v kuhi zaradi polnega okusa, rdeča ali vijolična, ki se večinoma uporablja sveža in ima značilen oster okus, ter bela čebula, ki je blažjega okusa, pri praženju in cvrtju pa pozlati in da značilen sladkast okus. 89 % sveže čebule predstavlja voda. V vsebnosti hranil in polifenolov obstajajo velike razlike med sortami čebule, pri čemer ima rjava čebula najvišjo vsebnost flavonoidov, rdeča pa antocianinov. Najvišjo vsebnost vitamina C ima rdeča čebula, medtem ko pri ostali dveh čebulah prednjačita piridoksin (vitamin B6) in biotin (vitamin B7).
Sveže narezana čebula pogosto povzroči pekoč občutek v očeh in izzove solzenje. To je posledica sproščanja hlapnega plina, ki stimulira očesne živce. Rezanje čebule poškoduje njene celice, pri čemer se sprostijo encimi (alinaze). Ti razgrajujejo organske molekule in ustvarjajo žveplove kisline, ki reagirajo z drugim encimom in tvorijo plin (sin-propanetial-S-oksid), ki začne delovati 30 sekund po mehanski poškodbi celic in zaključi svoj cikel v približno petih minutah. Da bi se izognili solzenju oči, čebulo pred rezanjem segrejte, da denaturirate encime. Deluje tudi, če čebulo pred rezanjem ohladite, saj s tem zmanjšate encimske reakcije. Lahko pa se poslužite tudi načina omejitve stika s hlapi.
Čebula uspeva na ilovnatih in peščenih tleh, ki so dobro odcedna, obsijana s soncem in niso sveže gnojena. Sadi se jeseni ali spomladi, ko so tla že dovolj topla in je rastlina, ki prenese tudi zimski mraz. Znak, da je čebula dozorela, so rumeni in povešeni listi. Čas spravila je običajno proti koncu poletja, ko je vreme še toplo, da se posuši v toplem in zračnem prostoru. Sušenje traja približno en teden, nato pa je pripravljena za skladiščenje v suhem in hladnem prostoru, kjer zdrži 6-8 mesecev. Čebulo se shranjuje ločeno od drugih pridelkov, saj se ti lahko navzamejo njenega vonja. Shranjujemo jo lahko v sveži, zamrznjeni, konzervirani, karamelizirani, vloženi in nasekljani obliki.
Čebula je glede na letno količino pridelane zelenjave na 6. mestu, saj se na leto pridela približno 50 milijonov ton čebule. Vsebnost koristnih snovi je največja v čebulni sredici. Čebula vsebuje številne koristne učinkovine, deluje pa tudi kot antioksidant. Vsebuje tudi snovi, ki delujejo protivnetno. Če čebulo uživamo zaradi njenih prednosti za zdravje, bi jo bilo najbolje jesti surovo. Čim je namreč podvržena dolgotrajnejši toplotni obdelavi (10 minut in več), začne vsebnost koristnih sestavin upadati. Vsebuje flavonoide, vitamin C, vitamin B6 ter minerale, kot so natrij, kalij in fosfor.
Čebula je pomembna sestavina številnih jedi, ki jih pripravimo s praženjem in kuhanjem. Uporabna je v najrazličnejših oblikah; sveža, konzervirana, zmrznjena in vložena v kisu. S čebulo si lahko lajšamo številne zdravstvene tegobe, uporabna pa je tudi kot preventiva. Dobro se obnese pri zdravljenju prehlada, pri rednem uživanju se zmanjša tveganje za razvoj srčnih bolezni, diabetesa in osteoporoze. Pomaga pri zniževanju škodljive oblike holesterola in dviguje raven dobrega holesterola. Izboljšuje kakovost krvi in skrbi za zdravo srce. Spodbuja delovanje prebave, uporablja se jo pri zdravljenju vnetega grla, kašlju in bronhitisu. Če jo redno uživamo, se verjetnost, da bi prišlo do raznih želodčnih in črevesnih bolezni, bistveno zmanjša. Za krepitev imunskega sistema naj bi na dan zaužili dve žlici mešanice iz čebulnega soka in medu. Če se spopadate z vnetjem dlesni, je priporočljivo, da dvakrat na dan žvečite čebulo. Ko vas tare glavobol, lahko čebulo narežete na rezine, te pa nato položite na zatilje ter jih pokrijete s krpo in povijete s šalom. Predstavnica lukovk je tudi močno dezinfekcijsko sredstvo, zato si z njo lahko pomagamo, če nas piči čebela. Tedaj prerežete čebulo in jo pridržite na mestu pika. Na podoben način lahko postopate pri negovanju in odpravi ran, opeklin, turov, žuljev in bul.
Nosečnost je za ženske čas, ko morajo še bolj paziti na svoje zdravje in prav tako paziti na vse, kar zaužijejo. Noseča ženska mora poleg svojega počutja paziti tudi na počutje svojega rastočega malčka v trebuščku, kar pomeni, da mora paziti na to, kar je, ter s čim je ta hrana začinjena. Vzrok je preprost, saj lahko intenzivnosti in določene lastnosti začimb delujejo na otroka kot droga in mu lahko škodujejo. Pekoče začimbe, kot so čili, feferoni, pekoča paprika, poper in vsi podobni sorodniki, v nosečnosti niso priporočljivi. Vzrok za to je preprosto to, da dražijo sluznico in lahko nosečnici povzročijo hudo zgago in prebavne motnje. Čaj iz poprove mete in njegovo eterično olje je izredno priljubljeno pri nosečnicah, saj lajša simptome prehlada, ki se večkrat lahko pojavi med samo nosečnostjo. Mediteranski zaklad žajbelj, danes izredno popularen za lajšanje vnetij ustne votline, pa zaradi močnih učinkovin zavira nastajanje materinega mleka. Veliko zelišč vsebuje tudi eterična olja, ki lahko otroku škodijo in jih seveda ne priporočajo za uporabo tekom nosečnosti. Med malo manj znane začimbe, za katere je priporočljivo, da se jih nosečnice izogibajo, so tudi ognjič, sivka, timijan, šentjanževka in cimet.
Članek je prispevala Vesna. BAM spices smo ustvarili z željo po tem, da vam ponudimo začimbne mešanice vrhunske kvalitete. Vaše slane in sladke jedi naj od zdaj naprej dišijo po prefinjenih okusih začimb. Postanite mojster ali mojstrica ustvarjanja vrhunskih obrokov!
Zagotovo ste že slišali, da mnoge ženske med nosečnostjo hrepenijo po kisli hrani. Pogosto se zgodi, da si ženske med nosečnostjo izraziteje želijo poseči po kisli hrani. Nič nenavadnega ni torej, če nosečnico zalotite med hrustanjem kislih kumaric, hlastanjem kislega zelja ali srkanjem limoninega soka. A slednje ni zgolj nosečniška muha, ki bi jo pripisali na seznam nenavadnih želja, po katerih hrepenijo bodoče mamice. Vitamin C je pravzaprav eno izmed najpomembnejših hranil. Njegovo pomanjkanje ne povzroči zgolj telesne oslabelosti, zmanjša tudi odpornost proti vnetjem in drugim boleznim. Opevani vitamin namreč krepi naš imunski sistem, varuje pred možgansko kapjo in nastankom raka ter čuva zdravje srca in ožilja. Vodotopen vitamin prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema in zmanjšani utrujenosti. Vitamin C vsebuje veliko vrst sadja in zelenjave, po kateri je najbolje poseči v surovi obliki. Kako pa je s kislimi kumaricami? Vitamin C se nahaja v tekočini, v kateri so vložene.
Ali je surova čebula med nosečnostjo varna za vašega nerojenega otroka || Čebula med nosečnostjo
Babištvo ima dolgo zgodovino, kjer se ženske med nosečnostjo in porodom pogosto zanašajo na naravne metode pomoči. Zelišča in začimbe so že stoletja ključni del tega pristopa, še posebej v kulturah, kjer dostop do sodobne medicine ni bil vedno mogoč. Tudi v današnjih zahodnih družbah se vse bolj uveljavlja uporaba teh naravnih pripravkov, kar dokazuje trend, ki se povečuje z vsakim letom.
Zelišča in začimbe v babiški praksi
V babištvu se zelišča in začimbe uporabljajo za različne namene, med katerimi so:
- Indukcija in pospeševanje poroda: Rastline, kot so listi malinovca, svetlinovo olje in ricinusovo olje, so pogosto izbrane za naravno sprožitev ali pospešitev poroda.
- Lajšanje slabosti in bruhanja: Ingver je znan naravni pripravek, ki se pogosto uporablja za lajšanje slabosti, zlasti med nosečnostjo.
- Sproščanje in zmanjšanje stresa: Melisa in kamilica sta med zelišči, ki pomagata pomiriti živčni sistem in zmanjšati tesnobo.
- Podpora pri bolečinah in vnetjih: Kamilica, znana po svojih protivnetnih in protibolečinskih lastnostih, je priljubljena med nosečnicami, ki se spopadajo z bolečinami v križu ali kolkih.
V preteklosti so znanje o uporabi rastlin prenašali iz generacije v generacijo. Kljub temu pa raziskave o varnosti in učinkih zelišč med nosečnostjo ostajajo omejene. Veliko informacij temelji na zgodovinskih izkušnjah in empiričnih dokazih, saj etični razlogi otežujejo klinična testiranja, kar pomeni, da so nekatera zelišča še vedno slabo raziskana v kontekstu nosečnosti.
Ali so zelišča varna?
Mnoge nosečnice verjamejo, da so naravna zelišča varnejša od zdravil, vendar to ni vedno res. Čeprav so v določenih pogojih varna, imajo nekatera močan farmakološki učinek, ki lahko vpliva na nosečnost. Zato se je priporočljivo izogibati uporabi zelišč v prvem tromesečju, razen če je za to medicinska indikacija.
Zelišča vsebujejo različne biološko aktivne snovi, kot so vitamini, flavonoidi, saponini, grenčine, eterična olja in druge učinkovine. Nekatere od teh sestavin so lahko koristne, kot so flavonoidi, ki delujejo protivnetno in preprečujejo nabiranje vode v tkivih. Druge učinkovine, kot so kumarini, srčni glikozidi in eterična olja, pa lahko povzročijo zaplete in se jih je priporočljivo izogibati med nosečnostjo. Na primer, alkaloidi, ki se nahajajo v določenih zeliščih, lahko ob visokih odmerkih povzročijo teratogene učinke na plod, kar pomeni, da lahko povzročijo razvojne nepravilnosti. Nosečnice se morajo zato izogibati rastlinam, ki vsebujejo te učinkovine, razen če jih zaradi zdravstvenih razlogov odobri zdravnik.
Priporočena zelišča in začimbe v nosečnosti:
- Ameriška brusnica za sečila: Priljubljena za preprečevanje vnetij sečil, saj naj bi preprečila pritrditev bakterije E. coli na stene sečil. Dokazi o učinkovitosti so sicer omejeni, vendar velja za varno.
- Ameriški slamnik za odpornost: Priljubljen za krepitev imunskega sistema. Njegova uporaba v priporočenih količinah je varna in se uporablja predvsem za skrajšanje trajanja prehladov in okužb dihal. Izogibati se ga morajo nosečnice, ki jemljejo kortikosteroide ali če uporaba traja dlje kot osem tednov, saj lahko v tem primeru postane toksičen za jetra.
- Prava kamilica: Uporablja se za pomiritev in lajšanje težav s prebavo, napenjanjem in nespečnostjo. Uporablja se tudi za lajšanje bolečin med porodom. Kamilica nima znanih stranskih učinkov pri normalni uporabi, vendar je treba paziti na morebitne antikoagulantne učinke, zlasti pri eteričnem olju.
- Česen za zdravje: Ima mnoge koristi, vključno z antibiotičnim delovanjem in zniževanjem krvnega tlaka. Njegova uporaba v običajnih prehranskih količinah je varna, vendar je treba biti previden pri večjih odmerkih, saj lahko povzroči prezgodnje krvavitve ob porodu. Nosečnice z nizkim krvnim tlakom ali tiste, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, naj se česnu izogibajo.
- Ingver proti slabosti: Priljubljen zaradi svojega učinka pri lajšanju slabosti in bruhanja v nosečnosti. Njegova uporaba je dokazana kot varna in učinkovita, primerljiva z vitaminom B6. Priporočljivo je uživati ga v manjših količinah, saj lahko višje količine spodbujajo menstruacijo. Nosečnice, ki so doživele splav, naj se izogibajo večjim odmerkom ingverja.
- Vrtni janež ali koromač proti napenjanju in slabosti: Znan po svojih zdravilnih učinkih, ki vključujejo odvijanje plinov, sproščanje krčev, spodbujanje prebave in delovanje proti slabosti. Uporablja se tudi kot sredstvo proti bolečinam pri menstruaciji in za spodbujanje laktacije. Evropska farmakopeja ocenjuje, da je varen v količinah 1-5 g na dan, vendar se je treba izogibati uživanju večjih količin, saj lahko sproži delovanje na žleze in povzroči splav.
- Navadna kumina proti prebavnim težavam: Uporablja se za spodbujanje apetita, pospeševanje prebave ter blaženje krčev in občutka napihnjenosti. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi pri porodih, saj naj bi pomagala sprostiti gladke mišice ter lajšala bolečine med popadki. Varna je pri uživanju v zmernih količinah, neželeni učinki niso znani.
- Navadni komarček za lažjo prebavo: Semena navadnega komarčka so znana po tem, da spodbujajo prebavo, preprečujejo napenjanje in lajšajo slabost. Nosečnice lahko uživajo vodne izvlečke, vendar naj se izogibajo eteričnemu olju in alkoholnim izvlečkom. Uporaba v kulinariki je varna, a se je treba izogibati terapevtskih doz.
- Navadna melisa za pomiritev in proti slabosti: Znana po svojem pomirjujočem učinku in se uporablja za blaženje slabosti ter bruhanja, še posebej v prvih mesecih nosečnosti. Njeni listi krepijo živčni sistem in lajšajo krče. Varna je v običajnih količinah, vendar se priporoča previdnost pri terapevtski uporabi.
- Navadni lan proti zaprtju: Vsebuje sluzi, ki učinkovito delujejo pri zaprtju. Te sluzi nabreknejo in povečajo volumen, kar pospeši črevesno peristaltiko. Uporablja se tudi pri vnetjih sluznice v ustih, črevesju ali želodcu, ter pri povišanem krvnem sladkorju in holesterolu. Lanena semena so priljubljena pri nosečnicah, ki se spopadajo z zaprtjem. Kljub temu nekateri viri opozarjajo, da lahko izpostavljenost lanenim semenom v zadnjih dveh trimesečjih poveča tveganje za prezgodnji porod, zato se njihovo uživanje v terapevtskih količinah odsvetuje.
- Poprova meta proti slabosti in bolečinam: Deluje spazmolitično, pomaga pri napihnjenosti in lajšanju bolečin. Uporablja se pri težavah, kot so boleča menstruacija, nosečniška slabost, bruhanje in krčne žile. Uporaba poprove mete v zmernih količinah velja za varno, vendar se nosečnicam svetuje, da se izogibajo eteričnemu olju, še posebej v prvem trimesečju.
- Malinjak za mehčanje materničnega vratu (MV) in hormonsko ravnovesje: Tradicionalno uporablja posušene liste za lajšanje težav, kot so driska in krvavitve, ter za uravnavanje hormonskega ravnovesja. Malinovi listi so znani po svoji sposobnosti, da zmanjšujejo slabost in bruhanje med nosečnostjo ter olajšajo porod, saj naj bi zmehčali maternični vrat. Njihova uporaba je priljubljena med nosečnicami in babicami, zlasti v ZDA in Evropi, brez stranskih učinkov, razen pri nekaterih specifičnih skupinah.
- Kloščevec (Ricinus communis) za spodbujanje poroda: Iz semen kloščeveca pridobivamo ricinusovo olje, ki se uporablja za spodbujanje poroda. Čeprav je olje varno, se ga pogosto uporablja v kombinaciji z drugimi snovmi, da zmanjša učinke slabosti in driske. Uporaba mora biti pod nadzorom zdravstvenega osebja.
Zelišča in začimbe, ki se v nosečnosti odsvetujejo:
- Navadni luštrek (Levisticum officinale): Ima močan vonj in zdravilno eterično olje, ki pospešuje izločanje vode in deluje proti krčem. V ljudskem zdravilstvu se ga uporablja za pospeševanje menstruacije, kar pomeni, da lahko sproži spontan splav. Zaradi svojih učinkov ni primeren za nosečnice.
- Beli vratič (Tanacetum parthenium): Ima citotoksično in antitumorno delovanje ter se uporablja za lajšanje migrene. V ljudskem zdravilstvu se uporablja za krče maternice in lahko sproži spontani splav. Uporaba olja belega vratiča je lahko nevarna in je v nosečnosti kontraindicirana.
- Pravi peteršilj (Petroselinum crispum): V ljudski medicini se peteršiljeva semena uporabljajo za prekinitev nosečnosti, saj vsebujejo apiol in miristicin, ki lahko povzročita krče in vplivata na maternico. Zaradi nevarnosti je nujno, da se nosečnice izogibajo peteršiljevemu semenu in eteričnemu olju, medtem ko je običajna uporaba peteršilja v prehrani splošno sprejemljiva.
- Navadni rožmarin (Rosmarinus officinalis): Deluje antioksidativno in lahko pospeši menstruacijo. Vendar pa lahko njegove spojine povzročijo maternične krvavitve in povečajo proizvodnjo prostaglandina E2. Nosečnicam se priporoča, da se izogibajo njegovi uporabi v zdravstvene namene, čeprav ga tradicionalno uporabljajo za pospeševanje poroda.
- Žajbelj (Salvia officinalis): Ima antiseptične in prebavne lastnosti, a lahko povzroči krče in krvavitve. Nosečnicam odsvetujejo uporabo eteričnega olja in alkoholnih izvlečkov žajblja, medtem ko je zmerna uporaba čaja dovoljena, a s previdnostjo.
- Navadni pelin (Artemisia vulgaris): Velja za zelo učinkovito rastlino pri prebavnih težavah, a vsebuje toksin tujon, ki je lahko škodljiv. Uporaba pelina je strogo prepovedana med nosečnostjo in tudi pri ženskah, ki želijo zanositi, saj ovira ovulacijo in lahko povzroči resne zdravstvene težave.
Uporaba zelišč in začimb med nosečnostjo: Kaj morate vedeti
Zelišča in začimbe so med nosečnicami priljubljena, vendar je njihova varnost pogosto predmet razprav. Mnenja o uporabi zelišč se razlikujejo; medtem ko nekateri verjamejo v njihov pozitivni vpliv na zdravje, drugi opozarjajo na pomanjkanje raziskav in morebitna tveganja. V prvem tromesečju se je priporočljivo izogibati zeliščem, vendar se njihova uporaba kljub temu povečuje, saj mnoge nosečnice iščejo naravne rešitve za težave, ki se pojavljajo. Pomembno je vedeti, da so nekatera zelišča lahko varna, medtem ko lahko druga v višjih dozah postanejo toksična.
Babice, ki podpirajo naravne pristope, pogosto priporočajo zelišča, zlasti v kulturi, kjer so zeliščne terapije del tradicionalne medicine. Ameriški slamnik in ingver sta med najbolje raziskovanima zeliščema, pri čemer ingver velja za učinkovito pri lajšanju slabosti. Pri pripravi na porod so priljubljeni malinovi listi, medtem ko sta ricinusovo in svetlinovo olje znana kot sredstva za sprožitev poroda. Vendar varnost njune uporabe ostaja vprašljiva. Ricinusovo olje lahko povzroči povečano tveganje za nekatere zaplete, medtem ko svetlinovo olje ne prinaša očitnih koristi.
Nosečnice naj se vedno posvetujejo s svojim zdravnikom ali babico, ki pozna uporabo in delovanje zelišč med nosečnostjo, porodom in v času dojenja, pred uporabo zelišč, da se izognejo morebitnim tveganjem in stranskim učinkom.
Kvalitetna prehrana je pomemben del zdravja, dobro prehranjene nosečnice pa imajo več možnosti, da bodo imele zdrave otroke ter, da bodo potem tudi uspešno dojile. Pogosto si umivajte roke! Umivanje rok je obvezno po vsakem rokovanju s surovim mesom, surovimi jajci ali neoprano zelenjavo in sadjem ter pred vsako jedjo. Pazite tudi na higieno pri pripravi hrane - deske za rezanje naj bodo ločene za meso, ribe in zelenjavo, saj se tako izognete prenosu bakterij z mesa na druga živila.
Barvit in raznolik krožnik ne bo samo paša za vaše oči, vendar pa boste s tem telesu zagotovili pomembne vitamine in minerale. Folna kislina ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovega živčnega sistema. Svetuje se dodatno uživanje 400 mikrogramov folne kisline, ko načrtujete nosečnost in v prvih mesecih nosečnosti. Vitamin D: svetujemo, da se dnevno gibate na svežem zraku in sončni svetlobi, ter si tako zagotovite endogeno (lastno) tvorbo vitamina D v koži. Vitamin D najdemo v mastnih ribah, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih, jajčnem rumenjaku, žitih in kvasu. Natrij: zadostno količino natrija v telo vnesemo z normalno prehrano, saj je natrij sestavni del kuhinjske soli. Svetujemo zmerno soljenje, pretirana uporaba soli ni priporočljiva v nobenem življenjskem obdobju.
Kompleksni ogljikovi hidrati, kot so jedi iz polnozrnate moke, kosmiči, kaše, neoluščen riž, stročnice, sadje in zelenjava z lupino, bodo zagotovili ustrezen vnos vlaknin, ki lahko pomagajo pri preprečevanju zaprtja, ki je med nosečnostjo pogosta težava. V nosečnosti, zlasti od 4. meseca naprej, se povečajo potrebe po beljakovinah, zato je k dnevni prehrani potrebno dodati 10 g beljakovin. To pomeni dodatna skodelica mleka ali drugo beljakovinsko živilo. Omega-3 maščobne kisline so pomembne za razvoj možganov in oči. Ustrezen vnos omega-3 MK lahko tudi zmanjša tveganje za poporodno depresijo pri mamicah.
Zaradi rasti in razvoja ploda so v času nosečnosti nekoliko povečane energijske potrebe, vendar pa naj nosečnica NE je za dva! Dojenčki, katerih mamice imajo v nosečnosti preveč kilogramov, so bolj nagnjeni k debelosti in z njo povezanim boleznim kasneje v življenju. Zadostna hidracija med nosečnostjo je pomembna, saj pomaga pri vzdrževanju krvnega tlaka, preprečevanju zatekanja ter preprečevanju zaprtja. Tudi, če se vam zdi, da niste žejni, tekočino potrebujete. Zato imejte ves čas pri roki steklenico vode ali skodelico čaja, bodisi na pisalni ali kuhinjski mizi. Alkohol, ki ga zaužijete, preko placente prehaja do vašega nerojenega otroka, kar pa lahko vodi do hudih posledic pri otroku. Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač v nosečnosti rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom. V nosečnosti je pomembno, da s primerno, uravnoteženo in zdravo prehrano skrbimo za svoje zdravje in zdravje otroka. Naša prehrana med nosečnostjo ne vpliva samo na zdravje in razvoj ploda, temveč ima pomemben vpliv tudi na zdravje in razvoj bolezni v odrasli dobi otroka.