Pojav drobnih rdečih pikic na koži dojenčka je lahko za starše skrb vzbujajoč. Čeprav koža otroka v prvih mesecih življenja pogosto reagira na različne notranje in zunanje dejavnike, je ključnega pomena, da starši razumejo vzroke za te spremembe in znajo prepoznati znake, ki zahtevajo zdravniško posredovanje. Izpuščaji pri dojenčkih so izjemno pogosti in v veliki večini primerov nenevarni ter prehodni. Kljub temu pa je pomembno, da starši znajo ločiti med nedolžnimi kožnimi reakcijami in simptomi, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Da bi lahko pravilno ukrepali, moramo najprej razumeti, kaj nam otrokova koža sporoča. Izpuščaji se lahko pojavijo v različnih oblikah, barvah in teksturah. Lahko so ravni ali dvignjeni, suhi ali vlažni, srbijo ali pa so boleči.
Vročinski osip: Rdeče pikice zaradi pregretja
Vročinski osip so majhne rdeče pike, ki se pojavijo, kadar je otrok pregret. Rožnat osip se pogosteje pojavi pri dojenčkih kot pri malčkih, prepoznali pa ga boste po pikah, ki se navadno pojavijo na obrazu in v kožnih gubah, kjer se nabira pot. Vročinski osip ni nevaren in ga lahko zdravimo sami. Marsikateri starš v vročih dneh ne ve, kako obleči otroka. Je dovolj majica s kratkimi rokavi ali pod njo obleči še bodi s kratkimi rokavi? Otroci, ki že znajo govoriti, vam bodo sami povedali - oziroma vam bodo povedali, če jih boste vprašali -, kdaj jim je vroče. Pri dojenčkih pa moramo biti bolj pazljivi.
Pri vročinskemu osipu moramo ukrepati takole:
- Otroka čim manj pokrivamo in mu v vročini slečemo kakšno oblačilo (majčka z dolgim rokavom, tanka jopica itd.). V poletnih dneh je dobro, da spijo naši najmlajši samo v plenički in majici oziroma bodiju, ki združuje kratke hlače in kratek rokav.
- Otroka okopamo v mlačni in ne vroči vodi, nato pa ga nežno obrišemo in pustimo kožo še rahlo vlažno, saj ga bomo na tak način prijetno ohladili. Šele ko se bo povsem posušil, lahko začnemo z nego.
- Če bi se otroku povišala telesna temperatura, ji moramo slediti in v primeru resnega povišanja tudi ukrepati (sredstvo za zniževanje).
Najboljši nasvet za preventivo vročinskega osipa je, da otroka v vročih dneh ne oblečemo preveč. Hkrati pa je pomemben tudi material, iz katerega so oblačila. Otrok se bo najbolje počutil v bodiju ali kratkih hlačah in majici iz 100-odstotnega bombaža, na veliko pa se ogibajte oblačilom iz volne ali sintetike. Prav tako ne pozabite na klobučke, kapice s šiltom, otroci pa naj se zadržujejo v senci in naj užijejo dovolj tekočine. Vročinski osip naj bi izginil 12 ur po tem, ko se je otrok ohladil. Če pike po tem času ne izginejo ali vročina še vedno vztraja, obiščite izbranega pediatra.
Plenični izpuščaj in glivična okužba s Candido
V 75 % primerov, ko vnetje traja tri dni ali več, je lahko vzrok za plenični izpuščaj prekomerni razvoj kvasovke kandide. Kandida je naravno prisotna na koži, v nekaterih primerih pa je naše telo ne more nadzorovati in se prekomerno razširi ter povzroči vnetje. Dojenčkov imunski sistem morda še ni dovolj močan, da bi nadzoroval rast glivic kvasovk. Dojenčkova ritka ima poleg tega visoko pH-vrednost in če morebitna dražila (kot so kemikalije, urin in blato) porušijo to pH-ravnovesje, se lahko kandida razmnoži in povzroči vnetje. Z zdravnikom se posvetujte, če dojenčkov plenični izpuščaj ne izgine, če se poslabša ali če simptomi kažejo, da gre za plenični izpuščaj zaradi kandide.
Ekcem in atopijski dermatitis
Ekcem je ena najpogostejših kožnih težav pri otrocih, ki se običajno pojavi kot suha, srbeča in rdeča koža. Najpogosteje je prisoten na pregibih komolcev, kolen in v vratnem predelu. Koža postane razdražena, vnetje pa lahko povzročijo groba tekstura ter občasno luščenje. Če so pikice in rdečica dolgotrajni, koža pa je izjemno suha, luskasta in srbeča, gre morda za atopijski dermatitis. To ni akutna okužba, temveč kronično stanje kože, ki zahteva posebno nego. Izpuščaji se pri dojenčkih najprej pojavijo na licih, kasneje pa v pregibih komolcev in kolen.
Urtikarija (koprivnica) in alergijski izpuščaji
Urtikarija se pojavi kot serija rožnatih ali rdečih izboklin, ki močno srbijo in se pogosto pojavljajo in izginjajo v nekaj urah. Pogosto je posledica alergijske reakcije in je lahko spremljana z otekanjem. Izpuščaj je običajno reliefen in se lahko širi s stikom. Alergijski izpuščaji so reakcija na alergene, kot so hrana, prah, cvetni prah ali dlaka hišnih ljubljenčkov. Lahko se odražajo kot razpršene rdeče pike, ki srbijo, ali kot obsežnejši izpuščaji. Dodatni simptomi lahko vključujejo kihanje, kašljanje ali težave z dihanjem, če je alergija povezana tudi z respiratornimi simptomi. Alergija na hrano se običajno pokaže zelo hitro po zaužitju (koprivnica, otekanje). Kronični izpuščaji, kot je ekcem, so lahko povezani s hrano, a so pogosto posledica kombinacije genetike in okoljskih dejavnikov.
Virusni izpuščaji: Pogosti spremljevalci otroških bolezni
Virusni izpuščaji, kot so ošpice, rdečke, norice, škrlatinka ter peta in šesta bolezen, se pojavljajo kot rdečkaste lise ali srbeči vodeni mehurčki, pogosto z vročino, slabostjo in splošno utrujenostjo. Izpuščaji zaradi virusnih okužb so običajno zelo nalezljivi in se širijo s stikom ali kapljicami v zraku.
Norice (vodene koze) spadajo med okužbe z virusom iz družine herpesov. Prenašajo se kot kapljična okužba, pa tudi z dotikom izpuščaja, saj se virus nahaja v mehurčkih, ki so značilen izpuščaj pri tej bolezni. Bolnik izloča virus iz zgornjih dihalnih poti 1-2 dni pred izbruhom izpuščaja, kužnost pa je največja neposredno pred izbruhom izpuščaja. Oboleli je kužen dokler so prisotni mehurčki na koži, ko se izpuščaj izsuši kužnosti ni več. Inkubacijska doba traja od 10-21 dni, najpogosteje pride do izbruha izpuščaja 14. dan od dneva okužbe. Bolezen poteka v 3 stadijih: prvi stadij traja 1-2 dni, v tem času se lahko pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, izcedek iz nosu in pordelo žrelo. Velikokrat pri otrocih ta stadij manjka. V drugem stadiju se pojavijo mehurčki na trupu, obrazu, na vratu v lasišču in po okončinah. Značilno za izpuščaj je, da se pojavlja v zagonih in da imamo lahko poleg svežih mehurčkov tudi suhe mehurčke in krastice. Izpuščaji se lahko pojavijo tudi na veznici, na ustni sluznici in na spolovilu. V tretjem stadiju se izpuščaj suši. Na koži ostanejo kraste ter plitke brazgotine na mestih, kjer so kraste odpadle.
Pri noricah je dojenčku priporočljivo postriči nohte ali mu dati na roke rokavice, da preprečite bakterijsko okužbo ob morebitnem praskanju. Srbenje lahko zmanjšate tudi z ustreznimi sredstvi. Otroka ne kopajte v vroči vodi in ne drgnite kože ob brisanju, pač pa mokro kožo le nalahno popivnajte. Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami. Nosečnicam, ki še niso prebolele noric in osebam z oslabljenim imunskim sistemom je svetovano izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster in pogovor z osebnim zdravnikom o morebitni zaščiti s cepljenjem. Za preprečevanje noric pa je na voljo tudi zelo učinkovito cepivo. Za zaščito se priporočata dve dozi cepiva v razmiku 4-8 tednov. Cepljenje je možno opraviti pri izbranem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ (po predhodnem telefonskem naročilu).
Ošpice se začnejo s povišano telesno temperaturo, vnetimi očmi, seroznim izcedkom iz nosu, moti jih svetloba, kašelj. Prehodno se na sluznici lica pojavijo bele lise. V drugem obdobju temperatura poraste na 40 stopinj Celzija, droben izpuščaj se pojavi za ušesi in razširi na trup in ude. Dojenčka z ošpicami mora pregledati zdravnik. Potrebno je zniževanje telesne temperature, zmanjševanje bolečine z analgetiki, pitje dovolj tekočin. Ošpice so teratogene, zato so v nosečnosti nevarne; potreben je posvet zdravnikom.
Rdečke se kažejo z nekoliko povišano telesno temperaturo in prehladnimi znaki. Izpuščaj se pojavi za ušesi in razširi na vrat, trup in ude. Lahko so povečane bezgavke v zatilju in za ušesi. Lahko opazite tudi vidno otečene sklepe. Dojenček ima lahko sindrom prirojene okužbe, če je bila z virusom okužena mati med nosečnostjo. S sredstvi za zniževanje telesne temperature znižajte temperaturo. Rdečke so teratogene, zato so v nosečnosti izjemno nevarne; potreben je posvet zdravnikom.
Peta bolezen (erythema infectiosum) je običajno blaga izpuščajna bolezen. Najpogosteje obolevajo majhni otroci, šolarji, redko pa tudi posamezni odrasli. Povzroča jo parvovirus B19. Okužimo se z izločki ustne votline in dihal okužene osebe. 6-10 dni po stiku z okuženo osebo se začne otrok slabo počutiti, dobi povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu in glavobol. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja (ta faza ni očitna pri vseh bolnikih) se pojavi rdečkast izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude in dobi mrežast videz. Občasno se lahko med prebolevanjem pete bolezni pojavijo tudi bolečine v sklepih, pikčaste krvavitve po udih ali slabokrvnost. Bolezen praviloma mine sama od sebe v 1-2 tednih, redko se pojavijo zapleti. POZOR: bolezen je lahko nevarna za nosečnice oz. plod, če še niso prebolele te bolezni. V primeru stika z obolelim ali če zbolijo se morajo nujno posvetovati z ginekologom. Ko nastopi izpuščaj otrok ni več kužen in lahko gre v vrtec, šolo.
Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum) je akutna virusna bolezen majhnih otrok. Najpogosteje otroci zbolijo spomladi in jeseni. Inkubacijska doba je običajno od 7-14 dni. Bolezen se začne z nenadnim povišanjem telesne temperature (tudi do 40° C). Pojavijo se lahko znaki vnetja zgornjih dihalnih poti. Otroci so razdirljivi, slabše razpoloženi. Temperatura ostaja visoka 3 dni, nato pade na normalno. Ob padcu temperature se pojavi rdeč izpuščaj (lahko rdeče pikice) po celem trupu in udih. Ko se izpuščaj pojavi otrok ni več kužen. Otrok se pri tem dobro počuti in zdi se kot da se je z izbruhom izpuščaja bolezen pozdravila. Po 2 dneh izpuščaj izgine, kar pomeni, da je otrok zdrav. ZDRAVLJENJE: Ob visoki telesni temperaturi dajemo otroku veliko tekočine, zdravila za zniževanje vročine, mlačne kopeli.
Škrlatinka je bakterijska nalezljiva bolezen, ki se kaže z značilnim izpuščajem po koži. Povzroča jo streptokok skupine A. Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino z mrzlico, lahko glavobolom, bolečinami v trebuhu, bruhanjem. Drugi dan bolezni se po koži pojavi rdeč izpuščaj, ki je drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, v pazduhah. Daje videz gosje kože in je hrapav kot smirkov papir. Na obrazu izpuščaja ni. Otrok ima rdeča lica, bledico okrog ust in malinast (rdeč, hrapav) jezik. 3 do 5 dni po izbruhu bolezni začne izpuščaj bledeti. V drugem tednu se prične koža na dlaneh in podplatih luščiti. Zdravnik bo otroku predpisal antibiotik. Pomembno je, da otrok jemlje antibiotik po navodilu, do zadnjega dne, kot je predpisano. Če dojenčku že dodajate mešano hrano, naj bo v teh dneh bolj tekoča. Otrok je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki. V šolo/vrtec lahko gre ko je vsaj 24 ur na antibiotičnem zdravljenju oz. vsaj 1 dan brez vročine.
Impetigo: Bakterijska okužba kože
Impetigo imenujemo gnojno okužbo vrhnjega sloja kože. Impetigo prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes). Bolezen se pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin ipd.). Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo. Inkubacijska doba traja 7-10 dni. Na koži se najprej pojavijo bunčice oz. kroglaste izboklinice nad ravnjo kože, iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo z enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja. Zapleti so redki, vendar možni. Redek zaplet je vnetje ledvičnih čašic, ki se pojavi 18-21 dni po okužbi in običajno prizadene otroke, stare 3-7 let; praviloma vnetje ledvičnih čašic mine brez posledic. Nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Uporabljamo lahko antiseptična mila, ki so na voljo v lekarni. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo. Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 2 do 3-krat dnevno, 7 do 10 dni. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet. Preprečevanje širjenja bakterij, ki povzročajo impetigo, temelji na skrbni osebni higieni. Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo. Otrok se lahko vrne v vrtec ali šolo po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja, če so spremembe pokrite, oziroma po presoji otrokovega zdravnika tudi več kot 2 dni (če so spremembe obsežne oziroma na delu telesa, ki ga je težko pokriti).
Bolezen rok, nog in ust
Bolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok. Zbolijo lahko tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni. Povzročajo jo enterovirusi. Inkubacija oziroma čas od okužbe do pojava bolezni je običajno štiri do šest dni. Običajni znaki in simptomi sicer zelo kužnega obolenja so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj. Izpuščaj se pojavlja običajno na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini, še posebej na jeziku in na mehkem nebu ustne votline. Vročina traja od štiri do pet dni. Vročina, izpuščaj in razjede običajno spontano izginejo v enem tednu. Komplikacije so redke. Okužba se prenaša predvsem direktno preko sline, nosnih izločkov, blata ali indirektno preko okuženih predmetov in površin. Človek lahko izloča virus z blatom še več tednov po okužbi, okužba lahko poteka tudi brez izraženih bolezenskih znakov. Zdravljenje je simptomatsko, s preparati za blaženje bolečega žrela in zniževanjem povišane telesne temperature. Antibiotiki niso zdravila za zdravljenje virusnih okužb. Priporoča se redno umivanje rok z vodo in milom, posebno, ko so onesnažene z izločki ust ali nosu, po menjavi plenic in uporabi stranišča. Izogibajte se izmenjavi osebnih predmetov (jedilni pribor, brisače, zobna ščetka…). Pogosto prezračevanje zaprtih prostorov. Temeljito čiščenje igrač, ki so onesnažene z izločki otrok. Pogosto čiščenje površin in predmetov, ki se jih otroci pogosto dotikajo.
Akne pri dojenčkih
Pri mnogih dojenčkih se v prvih tednih življenja pojavijo akne. Rdeče pikice, majhni mozoljčki ali rumenkasti vozlički na obrazu, predvsem na licih in čelu, so večinoma rdeče papule ali pustule. Pojavijo se pri približno vsakem petem novorojenčku, pri dečkih nekoliko pogosteje kot pri deklicah. Običajno se nastanejo v prvih tednih življenja, najpogosteje 2-4 tedne po rojstvu. Poleg obraza se lahko spremembe na koži pojavijo tudi na prsih, hrbtu ali trebuhu. Gre za neškodljivo stanje, ki se omeji samo od sebe in se običajno spontano ter brez brazgotin pozdravi v nekaj tednih. Natančen vzrok aken pri dojenčkih še ni dokončno pojasnjen. Domnevno gre za reakcijo na materine hormone, ki po rojstvu krožijo v otrokovem krvnem obtoku in spodbujajo delovanje lojnic novorojenčka. K nastanku prispeva tudi nezrela kožna pregrada pri dojenčkih. Poleg tega se zdi, da pri nekaterih dojenčkih vlogo igra razmnožitev kvasovk Malassezia. V večini primerov zdravljenje ni potrebno. Akne pri dojenčkih so samoomejujoča sprememba kože, ki izgine sama od sebe. Celjenje lahko podprete z nežnim čiščenjem kože z mlačno vodo ali blagim, neodišavljenim čistilnim sredstvom. Izogibajte se manipulacijam (ne stiskajte, ne drgnite), uporabi olj ali mastnih mazil, draženju kože ter pretirani toploti (npr. zaradi pretoplih oblačil), saj lahko to stanje poslabša. Pri izrazitejših primerih lahko zdravnice in zdravniki priporočijo lokalno protiglivično (antimikotično) terapijo. Akne pri dojenčkih se običajno v celoti pozdravijo v nekaj tednih in na koži ne puščajo brazgotin.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav večino izpuščajev lahko oskrbite doma, obstajajo znaki, ki zahtevajo strokovno oceno. Načeloma, če izpuščaji niso povezani z vročino ali drugimi resnimi simptomi, lahko počakate, da izginejo sami od sebe. Vendar pa je nujen obisk zdravnika, kadar izpuščaj traja več kot nekaj dni ali se neprestano vrača. Posebej bodite pozorni, če izpuščaj spremljajo resni simptomi, kot so vročina, oteženo dihanje, oteklina, bolečina, občutljivost na svetlobo, bruhanje, omotica ali intenzivno srbenje. Prav tako pa je nujen obisk zdravnika pri znakih sekundarne okužbe, kot so gnojni predeli ali močno pordela, vroča in boleča območja okoli izpuščajev. Ti opozorilni znaki zahtevajo hitro reakcijo, saj lahko v nekaterih primerih preprečijo resnejše zdravstvene zaplete.
V primeru, da pri svojem otroku opazite izpuščaje, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom, upoštevate higienske ukrepe in se izogibate tveganim stikom. Otrokova koža je njegova prva obrambna linija pred zunanjim svetom, zato je njena krepitev izjemnega pomena. Ne glede na to, ali so pikice posledica virusa ali občutljivosti, je osnova dobrega okrevanja in preventive ustrezna higiena in vlaženje. Uporabljajte blaga mila s pH vrednostjo, ki ustreza koži (okoli 5,5), in se izogibajte agresivnim detergentom pri pranju otroških oblačil. Redno vlaženje kože z nevtralnimi losjoni preprečuje nastanek mikrorazpok, skozi katere bi lahko vstopili alergeni ali bakterije. Zapomnite si, da je večina izpuščajev le prehodna faza v odraščanju. Z opazovanjem otrokovega splošnega počutja, poznavanjem testa s prozornim kozarcem (za izključitev meningokokne sepse) in mirnim pristopom boste te situacije obvladali brez težav.