Cepljenje dojenčkov je tema, ki vzbuja veliko pozornosti in včasih tudi pomislekov med starši. Kljub temu, da se zadnje čase o cepljenjih veliko govori in da se januarja 2020 pripravlja nova shema cepljenja, se še vedno srečujemo z dvomi o smiselnosti cepljenja otrok. Še vedno obstaja strah pred stranskimi učinki, avtizmom, in srečujemo starše, ki pravijo, da nimajo dovolj informacij, zaradi česar se jim zdi lažje izogniti cepljenju, kot pa se odločiti zanj.
Zakaj cepiti? Varna pot do zaščite pred nalezljivimi boleznimi
Cepljenje je varen, enostaven in učinkovit ukrep za zaščito pred pogostimi nalezljivimi boleznimi. Te bolezni lahko povzročijo zelo hude in trajne zdravstvene posledice, v najhujših primerih pa lahko vodijo celo do smrti. Pomembno je razumeti, da za te bolezni ne obstaja vzročno zdravilo, zato je preventiva ključnega pomena. Cepiva vsebujejo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki ne morejo povzročiti bolezni. Njihov namen je spodbuditi imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride cepljen otrok v stik s povzročiteljem te bolezni, ga protitelesa prepoznajo in otroka zaščitijo, podobno kot da bi bolezen že prebolel.
Pomembno je vedeti, da zaščita s cepljenjem ni stoodstotna. Vendar, če kljub cepljenju otrok zboli, preboli blažjo obliko bolezni, kar je bistveno manj tvegano kot necepljen otrok. Naš cilj je precepljenost prebivalcev nad 95 %, kar zagotavlja kolektivno zaščito. V tem primeru so pred nalezljivimi boleznimi varni tudi posamezniki, ki zaradi osnovne bolezni ali drugih razlogov ne smejo biti cepljeni ali po cepljenju niso razvili zaščitnih protiteles. V primeru, da število necepljenih oseb začne naraščati, se pojavi veliko tveganje za pojav epidemij teh bolezni. Do sedaj smo z vsemi ukrepi in visoko precepljenostjo uspeli odpraviti le virus črnih koz. Vse ostale bolezni so nekje po svetu še vedno prisotne, kar pomeni, da je cepljenje v današnjem času velikih migracij prebivalstva in potovanja po celem svetu nujno potrebno.
Varnost in nadzor - temelj zaupanja v cepiva
Vsa cepiva, ki jih uporabljamo, so podvržena najstrožjim metodam nadzora proizvodnje in kakovosti. Razvita tehnologija omogoča vedno večjo varnost cepiv. Katera cepiva bomo uporabljali, določata Nacionalni inštitut za varovanje zdravja ter Ministrstvo za zdravje, in po celotni Sloveniji uporabljamo enotna cepiva. Med vsemi zdravili so cepiva najbolj varna. Neželeni učinki so redki, večinoma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki pa so izjemno redki, prav tako alergijske reakcije, kot so urtikarija, Quinckejev edem ali anafilaksija.
Najpogosteje se po cepljenju pojavijo slabo počutje in razdražljivost ter oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda. Te reakcije se blažijo s hladnimi obkladki vode ali fiziološke raztopine. Pomembno je, da se izogibamo uporabi alkohola ali ledu, saj lahko lokalno reakcijo le še poslabšajo. Nekateri otroci odreagirajo s povišano temperaturo, ki se znižuje z antipiretiki in lahko traja le nekaj dni po cepljenju.
Razbijanje mitov: Cepljenje in avtizem ter druge neresnice
Še vedno srečujemo informacije, da cepljenje povzroča avtizem, nevrološke bolezni ali zaostanek v razvoju. Te trditve so s številnimi raziskavami ovržene. Dokazano je, da se te bolezni pojavljajo v enakem odstotku pri cepljenih in necepljenih otrocih. Prav tako je popolnoma neresnična in že zdavnaj ovržena informacija, da cepljenje proti humanim papilomskim virusom (HPV) povzroča neplodnost.
Kombinirana cepiva: Manj boleče, bolj učinkovito
Nekaj časa se že uporabljajo kombinirana cepiva, kar pomeni, da je v eni brizgalki več cepiv. Na ta način otroku prihranimo dodatne vbode in zmanjšamo število obiskov pri zdravniku. Trenutno je v uporabi 5-valentno cepivo (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam z Haemophilus influenzae tip B in otroški paralizi), ki bo od januarja 2020 zamenjano za 6-valentno (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam z Haemophilus influenzae tip B, otroški paralizi in Hepatitisu B). Novo 6-valentno cepivo bo nadomestilo 5-valentno in cepivo proti Hepatitisu B. To bo poenostavilo shemo cepljenja, saj tretja doza osnovnega cepiva ter cepljenje proti Hepatitisu B pred vstopom v šolo ne bosta več potrebna. S 6-valentnim cepivom bodo cepljeni otroci v starosti 3. in 5. mesecih, pri 12. mesecih pa sledi poživitveni odmerek.
Cepivo, odvisno od vrste, vbrizgamo pod kožo ali v mišico, nekatera pa nakapamo v usta. Otroke mlajše od dveh let cepimo v mišico na sprednji strani stegna, starejše od dveh let pa v mišico zgornjega dela nadlahti.
Prilagoditev cepljenja: Kdaj in kako poteka
Priporočila glede časa cepljenja otrok in uporabljenih cepiv so določena na podlagi številnih strokovnih raziskav. V primeru bolezni ali kakšnih drugih upravičenih razlogov se lahko razmik med odmerki podaljša in se nadaljuje po običajni shemi. Cepljenja ni potrebno pričenjati znova ali dodajati dodatnih odmerkov. Prilagoditev cepljenja ni potrebna niti pri prezgodaj rojenih otrocih. Prav tako se po shemi cepijo otroci z alergijami za hrano, senenim nahodom in astmo, ter otroci s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi ali jetrnimi boleznimi in stabilnimi nevrološkimi stanji.
Otroci, ki ne smejo biti cepljeni, so le tisti, pri katerih je potrjena resna alergična reakcija na sestavine cepiva (anafilaksija, ki se pojavi enkrat na milijon cepljenj), ki so imeli resen neželen učinek pri predhodnem cepljenju, ter pri boleznih, ki so nezdružljive s cepljenjem (nekatere nevrološke bolezni). Pri imunosupresivnem zdravljenju cepimo le z mrtvimi cepivi. V teh primerih osebni pediater pošlje vlogo za trajno opustitev cepljenja na Komisijo za cepljenje na Pediatrični kliniki v Ljubljani ali na Ministrstvo za zdravje.
Shema cepljenja: Od rojstva do odraslosti
Nalezljive bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, še posebej ogrožajo dojenčke in majhne otroke, zato s cepljenjem začnemo v starosti 3 mesecev.
- Pri 3 mesecih: Ob sistematskem pregledu v starosti 3 mesecev, po natančnem pregledu, če je otrok zdrav, dobi prvi odmerek kombiniranega 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s Haemophilus influenzae tip B ter otroški paralizi. Istočasno se starši lahko odločijo za cepivo proti pnevmokoknim okužbam. Za zaščito so potrebni trije odmerki kombiniranega 5-valentnega cepiva, ki se aplicirajo do 6. meseca starosti. Četrta doza, ki je potrebna za okrepitev in podaljšanje imunosti, pa se aplicira eno leto po tretjem odmerku. Za zaščito pred pnevmokoknimi okužbami so potrebni trije odmerki cepiva.
- Pri enem letu starosti: Otroke cepimo s kombiniranim 3-valentnim cepivom, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami. Za zaščito sta potrebna dva odmerka, prvi se aplicira med 12. in 18. mesecem starosti.
- Pri 3 letih: V starosti 3. let od letošnjega leta priporočamo, ob sistematskem pregledu, tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Pri sistematskem pregledu v starosti 3. let se starši lahko odločijo za cepljenje otrok proti klopnemu meningoencefalitisu, pri katerem so tri doze plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ostale pa ostanejo samoplačniške.
- V prvem razredu osnovne šole: Poleg tretje doze cepiva proti hepatitisu B, prejmejo otroci poživitveni odmerek proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
- V 3. razredu osnovne šole: Prejmejo poživitveni odmerek proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
- V 6. razredu osnovne šole: Deklice imajo možnost cepljenja proti humanim papilomskim virusom (HPV). V zadnjem času si prizadevamo, da s cepljenjem začnemo tudi pri fantih.
- Po 6. mesecu starosti: Lahko se opravi cepljenje proti rotavirusu, z dvema ali tremi odmerki, odvisno od vrste cepiva. Začne se lahko od 6. tedna starosti, zaključeno pa mora biti, odvisno od izbranega cepiva, najkasneje do 24. oziroma 32. tedna starosti.
- Letno cepljenje proti gripi: Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo hitro širi v zimskih in spomladanskih mesecih. Najpogostejši zapleti gripe pri otrocih so bronhitis, bakterijska pljučnica, vnetje srednjega ušesa in vročinski krči. Otroci, mlajši od 9 let, ki so prvič cepljeni proti gripi, prejmejo dva odmerka cepiva v razmiku enega meseca. Otroci, ki so proti gripi že bili cepljeni oz. so stari 9 let ali več, prejmejo le en odmerek. Cepljenje z ustreznim cepivom je potrebno vsako leto ponoviti.
- Cepljenje proti meningokoknim okužbam: Meningokokni meningitis je nevarna bolezen z nenadnim začetkom. Znaki so visoka vročina, mrzlica, glavobol, bruhanje, krvavitve pod kožo in v notranjih organih. Hitro napreduje do šoka in odpovedi številnih organov ter se lahko konča s smrtjo. Povzroča ga bakterija meningokok, ki se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku ali preko predmetov. Zaradi težke klinične slike, pogostih trajnih posledic in velike smrtnosti, je to bolezen treba čim prej začeti zdraviti z antibiotiki. Tudi osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, morajo prejeti antibiotik.
- Cepljenje proti tuberkulozi (BCG): Tuberkuloza je resna nalezljiva bolezen, ki se širi s kužnimi kapljicami preko bližnjega stika z okuženo osebo. V Sloveniji se cepivo BCG uporablja selektivno, predvsem pri otrocih iz visoko tveganih skupin.
- Cepljenje proti noricam: Norice so pogosta otroška virusna bolezen, ki običajno mine brez posledic. Možni zapleti so hude okužbe kože, brazgotine, poškodba možganov in celo smrt.
Posebne situacije in posebne skrbi
- Nedonošenčki: Za nedonošenčke, rojene do 28. tedna nosečnosti, za otroke s komplicirano prirojeno srčno napako ali kronično pljučno boleznijo je predpisano cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Ker je to cepivo izredno drago, so kandidati za cepljenje določeni le v porodnišnici ali na Pediatrični kliniki v Ljubljani in se pri osebnem pediatru izvaja pod strogo kontrolo terciarnega centra.
- Alergije in astma: Otroci z alergijami za hrano, senenim nahodom in astmo se cepijo po ustaljeni shemi. V redkih primerih lahko do alergijske reakcije pride po cepljenju, kar se pokaže kot izpuščaj ali srbečica po telesu. Zdravnik bo ocenil resnost stanja.
- Imunsko pomanjkanje: Pri imunosupresivnem zdravljenju cepimo le z mrtvimi cepivi.
Viri informacij in razumevanje pomislekov
Mlade generacije različne informacije iščejo na spletu, prav tako v zvezi s cepljenji. Žal lahko na spletu najdete kup nepreverjenih informacij, neverodostojnih virov ter mnenja nestrokovnjakov, ki iz različnih, nepreverjenih razlogov nasprotujejo cepljenju. Pomembno je, da se pri odločanju opiramo na zaupanja vredne vire in strokovne nasvete zdravnikov.
V nadaljevanju so predstavljeni odlomki iz knjige "Ideološki konstrukti o cepljenju", ki ponazarjajo različne izkušnje in poglede staršev:
- Nekateri starši poročajo o izjemno težkih reakcijah, kot je neprekinjen jok z visoko frekvenco, razvoj atopičnega dermatitisa, poslabšanje le-tega, nenadna visoka vročina brez predhodnih znakov bolezni, spremembe v vedenju, razdražljivost, agresivnost, govorno zaostajanje in ekstremna občutljivost na dražljaje. Ti starši pogosto poudarjajo, da so se po cepljenju soočili z občutkom osamljenosti in nerazumevanja s strani zdravstvenega sistema, ki naj bi ignoriral ali zanemarjal resnost stranskih učinkov.
- Drugi starši delijo izkušnje o povezanosti cepljenja s "šestimi otroškimi boleznimi" ali vročinskimi krči, čeprav uradna medicina te povezave pogosto ne priznava. Omenjajo tudi diagnoze kot so "ipika" ali panični napadi pri enoletnih otrocih po cepljenju, kar je v nasprotju z navodili proizvajalcev cepiv, ki nenavaden in kričeč jok povezujejo z vnetjem možganske ovojnice (encefalitis).
- Nekateri starši so se po izkušnjah s hudimi reakcijami pri prvih otrocih odločili za necepljenje ostalih otrok, pri čemer izpostavljajo, da si celo zdravniki včasih niso enotni glede potrebe po cepljenju. Poudarjajo, da so bili pritiski za cepljenje močni, vključno z grožnjami s kaznimi, kljub temu, da so njihovi otroci imeli številne zdravstvene težave in so bili pogosto bolni.
- Obstajajo tudi izkušnje, kjer so starši poročali o blagih reakcijah, kot so rahla oteklina, zaspanost ali kratkotrajna vročina, ki so hitro minile. Nekateri pa so opazili, da se je po cepljenju pojavila diareja, ki je bila včasih arhivirana kot naključje.
- V forumih se pojavljajo tudi praktični nasveti za blaženje reakcij, kot je uporaba hladnega jogurta na mestu vboda, ali pa izkušnje o uspešni uporabi Fenistil kapljic za zmanjšanje reakcije. Nekateri starši vztrajajo pri alergoloških testih, ko pediatri predvidevajo hujšo reakcijo.
- V eni od izpovedi je omenjena izjemno huda alergijska reakcija na tetanus, ki naj bi skoraj povzročila smrt otroka, potem ko je pediatrinja zavračala preiskave in prijavo reakcije. Ta izkušnja poudarja pomen vztrajanja staršev pri preiskavah in prijavljanju vseh sumljivih reakcij.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletnih straneh in forumih niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletne strani so namenjene zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.
Neželeni učinki po cepljenju: Kaj je normalno in kaj ne?
Najpogostejša reakcija po cepljenju otroka je rdečina ali bolečina na mestu vboda. Lahko pride tudi do slabega počutja, razdražljivosti. Včasih se pojavi tudi nekoliko povišana telesna temperatura, ta je bolj pogosta pri majhnih otrocih, vendar je blaga in hitro mine. Povišana telesna temperatura kot reakcija na cepljenje traja dan, največ dva. Otroku takrat lahko date sredstvo za znižanje telesne temperature (paracetamol), če vas skrbi, pokličite pediatra in se posvetujte z njim.
Neželeni učinki se navadno pojavijo (če se) v nekaj dnevih po cepljenju, lahko pa bi se pojavili tudi po več tednih (izpuščaji, otekle obušesne žleze po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). Če pri otroku opazite kakršne koli spremembe, morate o tem obvestiti pediatra.
Včasih lahko cepiva povzročijo velike lokalne reakcije na mestu injiciranja, ki se lahko začnejo nekaj ur po cepljenju ali naslednji dan. Mesto cepljenja lahko postane boleče, oteklo in rdeče. Včasih lahko koža na tem mestu tudi srbi. Simptomi lahko trajajo več dni. Huda alergijska reakcija se imenuje anafilaksija.
Če se pojavi vročina nad 38,5°C, ki traja dlje časa, je pomembno, da vztrajate pri preiskavah, saj to ni običajna reakcija in je lahko znak alergije na cepivo, ki je lahko smrtno nevarna.
Pomen dialoga in informiranosti
Kljub dvomom in pomislekom je ključnega pomena odprt dialog med starši in zdravstvenimi delavci. Zbiranje zanesljivih informacij, razumevanje koristi in možnih tveganj ter odkrit pogovor o skrbeh lahko pomagata pri sprejemanju najboljše odločitve za zdravje vašega otroka.