Vprašanje dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) je v Sloveniji večkrat sprožilo obsežne razprave, pravne spore in celo referendume. Ključni premiki v zakonodaji so bili pogojeni z odločitvami Ustavnega sodišča, ki so postopoma razširile krog upravičenih oseb, kar pa je naletelo na nasprotovanje dela družbe. Ta članek podrobno analizira zgodovino teh dogodkov, pravne argumente in širši družbeni kontekst.
Izvorna zakonodaja in prva referendumska preizkušnja
Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil v Sloveniji sprejet leta 2000, v času vlade Andreja Bajuka. Ta zakon je prvotno omejeval dostop do OBMP samo na zakonske pare. Že takoj po sprejetju nove različice zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presojo, hkrati pa je tudi skupina volivcev pričela z zbiranjem podpisov za razpis referenduma. Državni zbor je 3. maja 2001 sprejel odlok za naknadno referendumsko presojo novega zakona, datum izvedbe referenduma pa je bil določen za 17. junij 2001.
V času pred referendumom je Komisija za medicinsko etiko ni nasprotovala zakonu. Vendar pa je razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo izrazil "strokovno naravno" nasprotovanje, s čimer je poudaril, da "ginekologija vedno zdravi par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije".
Po podatkih agencije za proučevanje javnega mnenja Cati Center, ki je bila izvedena med 28. majem in 2. junijem 2001 z 903 anketiranimi, bi se referenduma zagotovo ali verjetno udeležilo 43 % vprašanih. Med tistimi, ki so se nameravali udeležiti referenduma, bi jih za glasovalo 34 %, proti pa 46 %, medtem ko jih je bilo 20 % neodločenih. Analiza je pokazala, da so zakon podpirali mlajši anketiranci, tisti z vsaj srednješolsko izobrazbo, višjimi dohodki in samski.
Referendum je potekal 17. junija 2001. Kljub temu, da se ga je udeležilo 567.878 volivcev (kar predstavlja 35,66 % volilnih upravičencev), so bile spremembe zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo na referendumu zavrnjene s 72,36 % glasov proti. Ta rezultat je pomenil ohranitev prvotne omejitve dostopa do OBMP samo za zakonske pare.
Ustavno sodišče in premik k enakosti
Ključni preobrat v zakonodaji o OBMP se je zgodil s sodbo Ustavnega sodišča. Oktobra 2020 je Ustavno sodišče presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta.
V odziv na odločitev Ustavnega sodišča so koalicijski poslanci konec marca vložili predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ta novela je bila s strani Državnega zbora (DZ) sprejeta 18. junija. Novela je sledila odločitvi Ustavnega sodišča, da je ureditev, po kateri so do postopkov OBMP upravičeni samo poročeni moški in ženske, diskriminatorna in v neskladju s 14. členom ustave.
Nasprotovanje in referendumski poskus
Po sprejetju novele zakona je koalicija "Za otroke gre!", ki ji je vodil Aleš Primc, v DZ vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli. Koalicija je namreč novelo ocenila kot krivično in diskriminatorno ter je trdila, da ne gre zgolj za odpravo ugotovljene protiustavnosti, temveč se spreminjajo tudi izvedba postopkov OBMP ter določbe glede shranjevanja semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov. Njihov glavni argument je bil, da oploditev z biomedicinsko pomočjo ostaja sredstvo za zdravljenje neplodnosti in ne način za izpolnjevanje individualnih želja po starševstvu mimo naravnih pogojev, kar naj bi pomenilo ustvarjanje pravice do otroka kot predmeta storitve in zanemarjanje otrokovih koristi, predvsem njegove naravne pravice do očeta in matere.
Koalicijske stranke, ki so predlagale novelo, so na drugi strani ocenile, da razpis referenduma ni dopusten, saj zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustava namreč referenduma o takšnih zakonih ne dopušča. DZ je zato 4. julija sprejel sklep, po katerem razpis referenduma v tem primeru ni dopusten, s 51 glasovi za in 33 proti.
Pravni spopad pred Ustavnim sodiščem
Pobudniki referenduma iz koalicije "Za otroke gre!", Aleš Primc in Apolonija Naglič, so nato sklep DZ o nedopustnosti razpisa referenduma poskušali izpodbijati na Ustavnem sodišču. V postopku za oceno ustavnosti tega sklepa so med drugim navedli, da je bila novela v DZ sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju z določbami poslovnika DZ in v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, saj da ne gre za manj zahtevno dopolnitev zakona.
Državni zbor je v odgovoru Ustavnemu sodišču med drugim navedel, da so bile novelirane tiste določbe, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, in tiste, za katere je predlagatelj zakona ugotovil, da so premalo natančne in neučinkovite z vidika preglednejšega in učinkovitejšega izvajanja postopkov OBMP. Namen novele je po njihovih navedbah celovita ureditev področja zdravljenja neplodnosti in postopkov OBMP, pri čemer se sledi stališčem odločbe Ustavnega sodišča o neskladnosti z ustavo.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi pojasnilo, da v primerih presoje odločitve DZ, da je referendum nedopusten, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami (torej med pravico do referenduma in drugimi ustavnimi vrednotami), temveč oceni le, ali gre za zakon iz drugega odstavka 90. člena ustave, o katerih referendum ni dopusten. To pomeni, da Ustavno sodišče v teh primerih ne presoja ustavne skladnosti nove ureditve, s katero naj bi se odpravljala ugotovljena protiustavnost. S tem je Ustavno sodišče potrdilo, da očitki predlagateljev o protiustavnosti postopka sprejemanja novele in o protiustavnosti vsebine novele ne morejo biti predmet presoje v tem postopku. Ti očitki bi lahko bili, pod pogoji, ki jih določa zakon o Ustavnem sodišču, predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti novele, ko bo ta začela veljati.
Ustavno sodišče je pritrjelo, da je zakonodajalec z novelo prvenstveno uredil ugotovljeno protiustavnost. "Morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti te ureditve niso upoštevni za ugotovitev, da je sklep protiustaven in da je treba referendum v tem primeru dopustiti, saj bi to pomenilo izogibanje volji ustavodajalca, da referendumi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti, niso dopustni," so pojasnili. S tem je Ustavno sodišče poudarilo, da je v Republiki Sloveniji vzpostavljena ustavna demokracija, katere bistvo je, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine.
Odločbo so sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti. Sodnica Neža Kogovšek Šalamon je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Aleš Primc je v odzivu na odločitev Ustavnega sodišča zapisal, da vprašanje, ali otrok potrebuje mamo in očeta, ni predvsem pravno vprašanje. Po njegovih besedah večina na Ustavnem sodišču ni upoštevala ugotovitev 30 znanstvenih študij, ki so jih priložili ustavni pritožbi.
Nadaljnje pravne in družbene implikacije
Kljub temu, da referendum ni bil dopuščen, je sodba Ustavnega sodišča iz oktobra 2020, ki je razveljavila člen zakona, ki je umetno oploditev prepovedoval za ženske po 43. letu starosti, pokazala, da se pravno in družbeno gledišče do OBMP še vedno razvija. Ta odločitev nadalje odpira prostor za ženske, za katere so bile kljub diagnosticirani neplodnosti zaradi njihovega trenutnega samskega stanu vrata do zdravljenja zaprta.
Prečo sú reprodukčné práva dôležité pre každého | Genevieve Tam | TEDxYouth@EEB3
Stranke koalicije Gibanje Svoboda, SD in DeSUS so v sporočilih za javnost poudarjale, da s sprejetjem novele uresničujejo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok za vse in priznavajo vse raznolike vrste družin, ki obstajajo v družbi. S tem naj bi se končno odpravljala diskriminatorna in neustavna ureditev, ki je bila po mnenju koalicije posledica "sramotnega početja taistih skrajno konzervativnih sil".
Vendar pa je pomembno poudariti, da je bila oploditev z biomedicinsko pomočjo doslej razumljena predvsem kot sredstvo za zdravljenje neplodnosti. Novela pa je njen namen "prenašala od zdravljenja biološke neplodnosti k izpolnjevanju individualnih želja po starševstvu mimo naravnih pogojev". Ta premik v razumevanju namena OBMP je bil eden ključnih argumentov nasprotnikov novele, ki so izpostavljali skrb za otrokove koristi in njegovo naravno pravico do očeta in matere.
Zaključek
Zgodovina referendumov in pravnih sporov o oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji odraža kompleksno prepletanje pravnih argumentov, etičnih dilem in družbenih vrednot. Medtem ko so sodne odločitve postopoma širile krog upravičenih oseb, kar je bilo utemeljeno s potrebo po odpravi diskriminacije in zagotavljanju enakosti, so se pojavila tudi močna nasprotovanja, ki so poudarjala tradicionalne družinske vrednote in skrb za dobrobit otrok. Ta dinamika še naprej oblikuje razpravo o prihodnosti reproduktivnih pravic v Sloveniji.
tags: #referendum #o #umetni #oploditvi