Regres za letni dopust predstavlja pomemben del letnega prejemka zaposlenih v Sloveniji, ki je namenjen zagotavljanju kakovostnega oddiha in počitka. Kljub temu, da je regres pravica vsakega zaposlenega, se pri njegovem izplačilu pogosto pojavljajo dileme, zlasti v specifičnih primerih, kot so zaposleni, ki koristijo pravice iz naslova starševskega varstva, ali tisti, ki delajo krajši delovni čas. V nadaljevanju bomo podrobneje osvetlili pravice in obveznosti v zvezi z regresom za letni dopust, s poudarkom na javnem sektorju in vplivu porodniškega dopusta.
Osnovne pravice in obveznosti glede regresa
Regres za letni dopust je po svoji naravi vezan na pripadajoči letni dopust. Zakonsko je določena minimalna višina regresa, ki je enaka minimalni plači. Vendar pa posamezne kolektivne pogodbe lahko določajo tudi drugačne, ugodnejše pravice za zaposlene. Višina regresa sicer navzgor ni omejena. Od leta 2019 dalje je regres do višine povprečne plače v Republiki Sloveniji popolnoma neobdavčen, kar pomeni, da ne zavezuje k plačilu dohodnine niti prispevkov in se posledično ne všteva v dohodninsko osnovo.
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. V posameznem koledarskem letu ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen, bodisi celo leto pri enem delodajalcu, bodisi brez prekinitve pri več delodajalcih. Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta, ne pa na njegovo dejansko izrabo. To pomeni, da delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil celotnega letnega dopusta.
Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust. Delodajalec je dolžan odmeriti število dni dopusta za vsako leto posebej in ga o tem obvestiti najkasneje do 31. marca tekočega koledarskega leta.
Regres v primeru starševskega varstva in dela s skrajšanim delovnim časom
Ena izmed pogostih dilem se nanaša na regres za osebe, ki koristijo pravice iz naslova starševskega varstva, kot je porodniški dopust. Pomembno dejstvo je, da so do regresa upravičeni vsi zaposleni, ne glede na to, ali so v bolniškem staležu, na porodniškem dopustu, materinskem dopustu ali v aktivnem delovnem procesu. Z odločbo Centra za socialno delo (do otrokovega 3. leta starosti) ali v drugih primerih starševskega varstva, oseba še vedno ohranja pravico do regresa.
Napačna je torej domneva, da se v teh primerih izračunava sorazmerni del regresa glede na število ur. Ključna je namreč razlika med pravico iz naslova starševskega varstva in zaposlitvijo za skrajšani delovnik. Če je oseba pri delodajalcu zaposlena za polovični delovni čas, preostali del časa pa je upravičena do plačila prispevkov zaradi dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva, tej osebi prav tako pripada polni regres za letni dopust. V primeru zaposlitve za skrajšani delovni čas, kjer razlog ni varovanje otroka, pa ima delavec pravico do sorazmernega dela regresa glede na delovni čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V praksi to pomeni, da če ima oseba sklenjeno pogodbo za 4 ure, ji pripada polovica regresa.
Pomembno je poudariti, da bi v primeru zaposlitve za skrajšani delovni čas ta oseba načeloma preostale ure lahko bila nekje drugje zaposlena in od tam prejela preostali del regresa. Regres je namreč sorazmeren z delovnim časom, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ki jih določa 67. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Rok izplačila in minimalni regres
Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Vendar pa je v tretjem odstavku 131. člena ZDR-1 določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra.
Minimalni regres v zasebnem sektorju je v tekočem letu enak višini minimalne plače. Za leto 2026 je ta znesek znašal 1.481,88 EUR. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres.
V primeru, da se delavec pri delodajalcu zaposli po roku za izplačilo regresa (po 1. juliju), zakon konkretnega roka za izplačilo ne določa. Po sodni praksi pa mora delodajalec delavcu izplačati regres do konca leta.
Regres v javnem sektorju
Za javni sektor veljajo posebna pravila glede izplačila regresa. Javni uslužbenci v letu 2025 so prejeli izplačan regres ob izplačilu plače za april 2025. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji določa, da se regres za letni dopust za leto 2025 javnim uslužbencem izplača v višini, ki za 5 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2025. Glede na znesek minimalne plače za leto 2025 je regres za letni dopust znašal 1341,61 evra. V skladu s 112. členom Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju pripadajo funkcionarjem do uveljavitve zakona, ki bo uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence. Datum izplačila regresa za letni dopust za leto 2025 je bil določen najkasneje ob izplačilu plače za april 2025, kar pomeni, da so proračunski uporabniki regres za letni dopust za leto 2025 lahko izplačali tudi prej.
Za leto 2026 je regres odvisen od vsakega posameznega delodajalca. Minimalni regres za leto 2026 je bil določen v višini minimalne plače, ki je znašala 1.481,88 evra. Regres je neobdavčen do višine zneska povprečne plače v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je do omenjene višine regres oproščen plačila prispevkov in dohodnine. Znesek povprečne plače, ki se upošteva, se spreminja vsak mesec, podatki pa so objavljeni na Sursu. Upošteva se znesek povprečne bruto plače v času izplačila.
Kaj storiti ob neizplačilu regresa?
Če delodajalec regresa ne izplača pravočasno, lahko delavec v prvi vrsti pisno pozove delodajalca k izplačilu. V kolikor regres še vedno ni izplačan, se lahko delavec obrne na Inšpektorat za delo. Inšpektorat za delo namreč že vrsto let namenja ključno pozornost izplačilu regresa za letni dopust v svojih nadzorih. Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi globa v višini od 3000 do 20.000 evrov, manjšim delodajalcem (ki zaposlujejo deset ali manj delavcev) pa globa v višini od 1500 do 8000 evrov.
Vendar pa je pomembno vedeti, da inšpektor ne bori za pravice delavca, temveč nadzira korektnost delovanja pravnih oseb. Inšpektor v okviru svojih pristojnosti zgolj vodi upravni in prekrškovni postopek zaradi opustitve dolžnega ravnanja oziroma nedovoljenega ravnanja delodajalca, ne more pa od delodajalca izterjati neizplačanih denarnih terjatev.
Delavec je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Vendar pa je v kolikor regres ni izplačan, delavec lahko vloži tožbo pred delovnim sodiščem. Tožbo lahko vloži sam ali s pomočjo e-obrazca. Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo.
Če ste prejeli plačilno listo, na kateri je prikazan in obračunan regres, ki pa ni bil izplačan, lahko vložite neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču. Postopek izvršbe je v tem primeru enak kot denimo pri izvršbi zaradi neplačanega računa. V kolikor plačilne list nimate, lahko delodajalca pisno pozovete na izdajo plačilne liste in ga opozorite na morebitne posledice.
Regres v obliki bonov in zastaranje terjatve
Zakon (ZDR-1) možnosti izplačila regresa v nedenarni obliki, torej v bonih, ne opredeljuje. Delodajalec lahko regres izplača v bonih le v primeru, ko to dopušča kolektivna pogodba, ki zanj velja. Katero pogodbo o zaposlitvi velja za delodajalca, lahko delavec preveri v svoji pogodbi o zaposlitvi.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa, tožbo vložiti v roku 5 let od dneva, ko je regres zapadel v plačilo.
Vračilo prejetega regresa
Delavec, ki prejme regres, do katerega ni upravičen (na primer, če mu po izplačilu zaposlitev med koledarskim letom preneha in ni upravičen do sorazmernega dela), je dolžan preveč izplačan regres vrniti. Preveliko izplačilo regresa se lahko poračuna z izplačilom plače, vendar pa za to delodajalec potrebuje pisno soglasje zaposlenega. V primeru, da delodajalec pisnega soglasja ne dobi in delavec sam neupravičeno izplačanega regresa ne želi vrniti, lahko delodajalec to iztoži na pristojnem sodišču.
V nadzorih inšpektorat za delo obravnava primere zlorab, ki so težko dokazljive, na primer, ko delodajalec izplača plačo ali regres, nato pa od delavcev zahteva, da znesek dvignejo z bančnega računa in mu ga v gotovini vrnejo. Zaznali so tudi primere, ko so delodajalci izplačali različne zneske regresa, ne da bi imeli sprejete splošne akte ali izdelane formalne kriterije za takšno izplačilo.
Pomoč ob rojstvu otroka in starševski dopust
V zvezi z družinskimi prejemki je pomembno omeniti tudi pomoč ob rojstvu otroka ter starševski dopust. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka imata mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno ali začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca. Pravico je mogoče uveljavljati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za uveljavitev enkratnega prispevka ob rojstvu novorojenca. Pomoč ob rojstvu otroka se v Sloveniji razlikuje od občine do občine.
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znašajo 100% osnove. Starševsko nadomestilo se izplačuje najkasneje do 15. dne v mesecu. Izplačilo očetovskega in starševskega nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, materinsko nadomestilo pa je navzgor neomejeno. Nadomestilo ne more biti nižje od 55% vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Pravica do materinskega dopusta in nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. Pravica do očetovskega dopusta in nadomestila se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Pravica do starševskega dopusta in nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta.