V primerjavi s preteklimi obdobji je danes rizičnih nosečnosti več, vendar so zaradi napredka medicine obravnavane veliko bolje, manj je tudi smrtnih izidov. Zaradi drugačnega načina življenja je vedno več žensk, ki se za prvo nosečnost odločijo po tridesetem letu. V večini primerov je to glavni vzrok, da je rizičnih nosečnosti več.
Razumevanje rizične nosečnosti
»Včasih je bilo malo nosečnosti, za katere smo dejali, da so rizične in z njimi je moralo biti res nekaj narobe. Zdaj se je ta termin razširil in je zaradi različnih vzrokov rizičnih veliko več nosečnosti, vendar so zaradi boljše obravnave nosečnic tudi rezultati boljši,« pravi dr. Tanja Jordan. Rizična nosečnost je nosečnost, pri kateri je potreben boljši nadzor nad nosečnostjo zaradi dejavnikov, ki ogrožajo njeno zdravje ali zdravje še nerojenega otroka. Običajno gre za nosečnice, starejše od 35 ali mlajše od 18 let.
»Rizične niso tiste nosečnice, ki se za to proglasijo same, ampak se tako odloči njihov ginekolog. Danes se med nosečnostjo res pojavlja več težav; mogoče zaradi načina življenja, mogoče smo ženske bolj pomehkužene ali pa gre za kombinacijo vsega. Vse več žensk se odloča za nosečnost bistveno kasneje kot včasih. Telo pri 35. letih je drugačno kot pri 20. in zmore manj. Prav tako je pri starejših ženskah več možnosti, da že imajo sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali kakšno drugo kronično bolezen. Rekla bi, da je rizičnih nosečnosti več, vendar se na srečo končajo bolje,« pravi dr. Jordanova.
Dejavniki tveganja in zgodnje ukrepanje
Če so že znani omenjeni dejavniki tveganja, je pomembno, da nosečnice pridejo na prvi pregled čim prej oziroma vsaj do osmega tedna. Nato se nosečnost spremlja od samega začetka, da se lahko pravočasno opazi, če se dogaja karkoli neugodnega. Če opravljajo kakšno obremenjujoče delo, gredo ženske ponavadi v bolniški stalež. To je odvisno od težav, ki jih ima nosečnica.
Potencialne zaplete pri rizični nosečnosti
Če je nosečnost tvegana zaradi zdravstvenih težav, je v zgodnjem obdobju vedno možnost spontanega splava. Če otroku kaj škodi že kmalu po zanositvi, pride do spontanega splava v prvem trimesečju oziroma pojava nekaterih prirojenih nepravilnosti pri otroku. Pri materi se lahko poslabša njena osnovna bolezen. Nosečnost predstavlja za organizem in telo veliko obremenitev, tudi če je ženska zdrava; pri ženskah, ki že imajo kakšne osnovne bolezni, pa je obremenitev telesa še toliko večja. To se najpogosteje vidi pri srčni bolezni ali bolezni ledvic.
»Funkcija teh organov se lahko tako poslabša, da z naše strani svetujemo prekinitev nosečnosti, da lahko ohranimo materino zdravje v največji možni meri,« pojasnjuje dr. Jordanova. Pogosto se pojavijo tudi sistemske bolezni vezivnega tkiva ali revmatične bolezni, pri katerih gre za avtoimunske motnje, ki se med nosečnostjo praviloma poslabšajo; skleroza multipleks ali druga nevrološka obolenja, ki ponavadi nastopijo v rodni dobi. Prav tako je treba biti pozoren na dvig krvnega tlaka, ki se v nosečnosti običajno še poviša, lahko privede do za nosečnost značilnega bolezenskega stanja, t.i. gestoze, ki ga je potrebno intenzivno zdraviti in po potrebi prekiniti nosečnost. Poveča se nagnjenost k tvorbi krvnih strdkov, saj je sposobnost strjevanja krvi v nosečnosti večja.
Možna je tudi zanositev izven maternice, ki je lahko hudo obolenje in vodi, če se je ne prepozna pravočasno, do smrti ženske. Pri tem se oplojeno jajčece namesto v maternici ugnezdi nekje drugje v trebušni votlini, najpogosteje v jajčnikih ali jajcevodu. Nekaj časa raste in ko pogoji niso več ugodni, odmre. To lahko povzroči hudo krvavitev v trebušno votlino.
»To je ponavadi težko prepoznati. Ženska se počuti slabo, ne ve zakaj in lahko pride do zdravnika prepozno. Takih situacij je danes na srečo bolj malo, ker pridejo ženske k nam večinoma dovolj zgodaj, da izvenmaternično nosečnost odkrijemo, še preden pride do hujših posledic. Ponavadi je potreben operativni poseg in odstranitev nosečnosti, kjerkoli že je,« pojasnjuje dr. Jordanova.
Načrtovanje nosečnosti in zdravo življenje
»Najbolj pomembno je to, da zanosijo, vsaj kolikor se da, načrtovano,« poudarja dr. Jordanova. »Tako lahko začnejo že prej jemati folno kislino. Če ima ženska kakšno kronično bolezen, naj zanosi v primernem času, da se ji bolezen ne poslabša, in naj uredi v življenju vse kar lahko, da si potem lahko vzame čas za nosečnost, kar je v današnjem času sicer vedno težje. Med nosečnostjo je zelo pomembno, da pijemo zadosti tekočine. Če pride do pomanjkanja določene snovi (na primer železa), je potrebno dodati določene preparate. »Če je hrana dobra in če se ženski posamezna živila ne uprejo, ni potrebno prehrani ničesar dodajati,« pravi Jordanova. »Upošteva naj le pravila zdrave prehrane: čim manj maščob in sladkarij, čim več sadja in zelenjave.«
Individualni pristop in skrb zase
»Zelo težko je povedati nekaj na splošno, ker je vsaka nosečnost lahko tvegana zaradi drugih stvari in je zato tudi nasvet drugačen, pravi dr. Jordanova. »Če se začne maternica odpirati predčasno, svetujemo čim manj gibanja, počitek in zmerno prehrano. Pri boleznih svetujemo redno jemanje zdravil, redne kontrole in reakcijo na vsako težavo, ki bi se pojavila poleg že tistih znanih. Spremljati je potrebno plodove gibe, krvni tlak, kakršnokoli otekanje ali druga odstopanja ter da ne čakajo, da bo bolje, ampak da pridejo pravočasno do zdravnika.« Sicer pa naj se ženska obnaša čim bolj normalno, tudi če gre za tvegano nosečnost.
Porod pri rizični nosečnosti
Če je ženska rizična nosečnica, ima zaradi tega nekaj več možnosti, da bo rodila s carskim rezom, ni pa to nujno. Običajno porodničarji porod rizičnih nosečnic manj prepuščajo naključju in naravnemu poteku dogodkov. »Pri prvi nosečnosti običajno ne veš, kako bo šlo in čakaš na naravo, da bo naredila svoje, sploh če je ženska zdrava. Če pa veš, da je nekaj narobe, si ne upaš čakati dolgo,« pravi dr. Jordanova.
Pravno varstvo nosečnic in mater
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. ZDR-1 te pravice opredeljuje v členih od 182 do 188, kjer posebno skrb namenja delavkam v času nosečnosti, pa tudi doječim materam. Te so varovane predvsem zato, ker obstajajo določene obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje noseče ženske, pa tudi zdravje njenega otroka.
ZDR-1 ne samo v posebnem oddelku zakona (varstvo nekaterih kategorij delavcev) varuje noseče ženske, temveč na več mestih v zakonu ureja pravice, ki pripadajo delavkam zaradi nosečnosti. Obenem pa delodajalcem nalaga spoštovanje določb v zvezi z nosečnostjo, kot na primer določb glede:
- Prepovedi drugačnega obravnavanja delavke, ki je noseča: ZDR-1 določa, da manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se šteje za diskriminacijo. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva, je dokazno breme na strani delodajalca.
- Prepovedi poizvedovanja o nosečnosti: Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidatke zahtevati podatkov o nosečnosti. Prav tako tudi ne o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov o nosečnosti. Prav tako ne sme pogojevati z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
- Prepovedi opravljanja nadur in dela ponoči: Delavka v času med nosečnostjo in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. Ta prepoved velja, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
- Prepovedi odpovedi pogodbe o zaposlitvi: Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Slednje velja, če delavka takoj in ne šele po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti. Delavka to dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila. Začasna odsotnost delavca z dela zaradi nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.
Kršitve pravic delavk v zvezi z nosečnostjo oziroma materinstvom predstavljajo nekaj najpogostejših kršitev zakonsko določenih pravic. V kolikor so delavki kršene zgoraj navedene pravice, ima delavka med drugim tudi možnost kršitev prijaviti na Inšpektorat za delo.
Zakaj bi na ustno zdravje morale biti še posebej pozorne nosečnice?
Finančne podpore in socialne pravice
V primeru rizične nosečnosti, ki pogosto pomeni bolniški stalež, se lahko pojavijo tudi finančne skrbi. V Sloveniji obstajajo različne oblike socialnih pravic in denarnih pomoči, ki lahko pomagajo nosečnicam in materam.
- Solidarnostna pomoč: V primeru daljše bolezni, ki traja tri mesece ali več, lahko delavec oziroma delavka, vključno z nosečnico na bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti, zaprosi za solidarnostno pomoč. Višina te pomoči je odvisna od kolektivne pogodbe, ki velja za posamezno področje dela (negospodarstvo ali gospodarstvo). Postopek vložitve prošnje se lahko razlikuje glede na delodajalca in sindikalno organiziranost.
- Materinski dopust in nadomestilo: Materinski dopust traja 105 dni in je namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu. Med materinskim dopustom mati prejema nadomestilo plače, ki se izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih.
- Očetovski dopust in nadomestilo: Očetje imajo pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, ki ga lahko izkoristijo v določenih obdobjih po rojstvu otroka. Za očetovski dopust jim pripada tudi nadomestilo.
- Starševski dopust in nadomestilo: Starševski dopust traja 160 dni za vsakega od staršev, z možnostjo prenosa dela dni med staršema. Prav tako jim pripada starševsko nadomestilo. V primeru, da starši niso upravičeni do starševskega nadomestila, lahko uveljavljajo starševski dodatek.
- Pomoč ob rojstvu otroka: To je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka, ki ga lahko uveljavljajo starši, posvojitelji ali druga oseba.
- Otroški dodatek: To je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki se ga lahko uveljavlja v določenem roku po rojstvu otroka.
- Dodatek za nego otroka: Namenjen je otrokom, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in krije povečane življenjske stroške družine. Višina dodatka je odvisna od stopnje oviranosti otroka.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Ta prejemek je namenjen staršem, ki zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami (težje ali zmerno gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka) prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas.
Za natančne informacije o pogojih in postopkih uveljavljanja posameznih pravic se je najbolje obrniti na pristojne centre za socialno delo, krajevne urade ali zdravstvene ustanove.
»Mislim, da je še vedno najbolj ugoden čas za rojevanje med 20. in 25. letom in da bi morala biti večina prvih otrok rojenih takrat, ne glede na to, da je življenje danes drugačno kot včasih,« dodaja dr. Jordanova.