Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenski fundaciji za UNICEF združuje strokovnjake s področja zdravstva, vključno s porodničarji, pediatri, zdravstvenimi negovalci in strokovnjaki za javno zdravje. Ti strokovnjaki delujejo kot izvajalci zdravstvenega varstva, predavatelji na fakultetah in mednarodno licencirani svetovalci za dojenje IBCLC. Njihovo delo temelji na globalni pobudi Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP), ki sta jo leta 1991 skupaj zasnovali Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF. Ta pobuda izhaja iz sklepa Deklaracije Innocenti, ki je bila sprejeta avgusta 1990 na srečanju "Dojenje v devetdesetih: globalna pobuda" v Firencah v Italiji. Deklaracija Innocenti poudarja bistvene prednosti dojenja za otroke in matere ter zagovarja politiko in spodbujanje "kulture dojenja", ki omogoča izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, nadaljevanje do dveh let in dlje z ustrezno dopolnilno prehrano.
Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) je bila uvedena po vsem svetu z različno stopnjo uspešnosti. Kljub več kot četrt stoletja prizadevanj se globalno soočamo z nizko stopnjo implementacije NPP, saj je bilo leta 2017 le 10 % otrok rojenih v porodnišnicah s tem nazivom. Ob 25. obletnici pobude NPP je SZO objavila poročilo o njenem stanju po svetu, ki temelji na odzivih 168 držav. V poročilu iz leta 2017 so navedeni naslednji odstotki rojstev v NPP: Afrika 4 %, Ameriki 13 %, vzhodni Mediteran 17 %, Evropa 36 %, jugovzhodna Azija 3 % in zahodni Pacifik 11 %. Med državami z najvišjim odstotkom rojstev v NPP izstopajo Kuba (100 %), Šrilanka (100 %), Nova Zelandija (99,6 %), Tuvalu (95,1 %), Hrvaška (94,6 %), Sejšeli (94,2 %), Slovenija (84,3 %), Urugvaj (75,8 %), Malezija (75,3 %) in Ukrajina (75,2 %). Za nekatere države podatki niso bili na voljo.
Ljubljana kot prva slovenska NPP
V Sloveniji je bila prva zunanja ocena NPP izvedena v ljubljanski porodnišnici, ki je junija 1998 kot prva v državi pridobila mednarodni naziv NPP. Sledila ji je celjska porodnišnica julija 1998. Porodnišnica Ljubljana je prejela naziv NPP 21. januarja (zadnje ocenjevanje 14. maja). Sledile so ji druge slovenske porodnišnice, kot so Celje (4. december), Maribor (1. junij), Ptuj (12. april), Novo mesto (3. september), Nova Gorica (20. september), Izola (9. november), Jesenice (22. januar), Kranj (1. julij), Murska Sobota (17. junij), Trbovlje (22. april) in Slovenj Gradec (4. julij). Porodnišnica Brežice je bila zadnja na tem seznamu, z nazivom NPP 23. junija (zadnje ocenjevanje 14. marca). Tradicija dojenja v slovenskih porodnišnicah je sicer bogata, matere in zdravstveno osebje nikoli niso zanemarjali ali ovirali dojenja, vendar je skrb za uspešen začetek dojenja v porodnišnici še vedno zahtevna naloga.
Pobuda za bolnišnice, prijazne dojenčkom
Statistika in organizacija porodnišnice Ljubljana
Do 13. septembra 2017 je bilo v ljubljanski porodnišnici opravljenih 4.170 porodov. Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana se je leta 2003 rodilo najmanj otrok (manj kot 4.900), medtem ko je bilo največ rojstev leta 2011 (6.700). Leta 2015 je bilo zabeleženih 5.927 porodov, leta 2016 pa 5.952. Približno 20 % porodnic je imelo carski rez, 17 % žensk pa se je odločilo za epiduralno analgezijo. Slaba polovica vseh porodnic je prvič rodila. V porodni blok ljubljanske porodnišnice je zaposlenih 49 babic, pri čemer v eni izmeni dela od sedem do osem babic. Vedno sta navzoča tudi dva porodničarja in dva anesteziologa. Porodni blok razpolaga z 11 porodniimi sobami in 2 dvoposteljnima sobama, kar skupno znese 13 porodnih postelj. Timsko delo babic zagotavlja enakomerno obremenitev porodnih sob in babic.
Preden nosečnica vstopi v porodno sobo, se najprej ustaviti v sprejemni triažni ambulanti, kjer ji posnamejo CTG-zapis, nato pa jo pregledata babica in/ali zdravnik. Sledi odločitev o sprejemu v porodni blok ali na oddelek za nosečnice, včasih pa jo napotijo tudi k drugim specialistom ali celo pošljejo domov.
Priprava na porod in porodne sobe
Za odhod v porodno sobo v prvem nadstropju ljubljanske porodnišnice potrebuje porodnica potovalko z najnujnejšimi pripomočki za osebno higieno, vložki in perilo. Copate prejme v porodnišnici. Priporočljivo je imeti s seboj tudi kakšen prigrizek za čas po porodu, preden prejme prvi obrok na oddelku.
Porodne sobe so opremljene tako, da se v njih porodnica in njen spremljevalec počutita udobno. Postopoma se obnavljajo. Vsaka porodni soba je opremljena z aparatom CTG, porodno posteljo, nočno omarico, ogrevano nišo za novorojenčka ter pripomočki, ki jih potrebuje osebje. Dodatni pripomočki, kot so žoge ali blazine, se po potrebi prinesejo iz drugih sob. V porodni sobi se nahajajo merilec krvnega pritiska, aparat za dušikov oksidul (smejalni plin) za lajšanje porodne bolečine, infuzijska črpalka, posteljica za novorojenčka, ogrevalna niša, tehtnica za novorojenčka, Neopaf, voziček z zdravili, voziček za porod (set za porod in set za šivanje), aparat CTG, omarica s perilom ter počivalnik za spremljevalca.
Porodne izkušnje in faze poroda
Vsaka ženska doživlja porod drugače, vendar se vse strinjajo, da je ta izkušnja edinstvena in nepozabna. Porod poteka v štirih porodni dobi: v prvi se odpira maternično ustje, v drugi se rodi novorojenček, v tretji se rodi posteljica, četrta porodna doba pa traja še tri ure po porodu. Ženske naj prisluhnejo svojemu telesu in se odločijo za porod v položaju, ki jim najbolj ustreza (leže, sede, na pručki), pri čemer se lahko posvetujejo s porodno babico.
Le majhen odstotek porodnic si pripravi porodnični načrt. Porodno bolečino je mogoče lajšati z nefarmakološkimi metodami, kot so masaža, menjava položajev, toplo prhanje, ter z dušikovim oksidulom (smejalnim plinom), epiduralno analgezijo ali zdravili, ki se aplicirajo v žilo. Porodi običajno trajajo več ur.
V porodni sobi je lahko prisotna ena oseba kot spremljevalec, običajno bodoči očka, včasih pa tudi prijateljica ali mama. Priporočljivo je, da ima spremljevalec opravljen tečaj za starše, kar mu omogoča lažjo podporo partnerici in sodelovanje z osebjem, čeprav to ni nujno.
Rooming-in: 24-urno sobivanje matere in otroka
Po porodu mamica in novorojenček ostaneta v porodni sobi še tri ure, med katerimi se skrbno spremlja krčenje maternice in poporodna krvavitev. To je čas za prilagajanje na življenje zunaj maternice, spoznavanje in prvo dojenje.
Enota za intenzivno nego in terapijo novorojencev, povezana s porodni blokom, letno beleži okoli 600 sprejemov. Novorojenčki tam ostanejo od nekaj ur do več mesecev, njihove mame pa lahko v tem času ostanejo v porodnišnici, da lahko obiskujejo novorojenčka, sodelujejo pri negi in hranjenju ter izvajajo kengurujčkanje.
V ljubljanski porodnišnici delujejo različni oddelki otročnic. Eden je namenjen mamicam po carskem rezu in tistim z zapleti, trije drugi oddelki pa se med seboj nekoliko razlikujejo po lokaciji, osebju ali videzu.
"Rooming-in" pomeni 24-urno sobivanje mamice in novorojenčka, ki omogoča hitrejše čustveno navezovanje in lažje vzpostavljanje dojenja, kar porodnišnica aktivno spodbuja. Mamici nudijo pomoč pri pristavljanju otroka že v porodni sobi in kasneje na oddelku. Spodbujanje pogostega dojenja na zahtevo novorojenčka je ključnega pomena. Če je nujno potrebno, se ob materinem mleku ponudi dodatek adaptiranega mleka, vendar le v skrajnih primerih. Pomembno je vedeti, da se laktacija vzpostavlja približno dva tedna, zato ni mogoče že v prvih dneh v porodnišnici sklepati, da "mama nima dovolj mleka".
Mamica in novorojenček običajno ostaneta v porodnišnici dva do tri dni, po potrebi dlje. V tem času ju lahko obiščeta otrokov oče in sorojenec, če so vsi zdravi. Ekipa Bibaleze.si želi vsem srečno in zdravo nosečnost ter ganljivo in nepozabno porodno izkušnjo. Uživajte v prvih trenutkih z otročkom in mu že ob prvem objemu in poljubu podarite svoje srce za vedno.