Nenačrtovana nosečnost je lahko izjemno stresna situacija, ki mnoge ženske postavi pred težko odločitev. V takšnih trenutkih se lahko pojavi misel na posvojitev, ki pa je v družbi pogosto obdana z moraliziranjem in obsojanjem. To je neupravičeno, saj se redko upoštevajo kompleksne življenjske okoliščine, v katerih se znajdejo nosečnice, ki razmišljajo o tej možnosti. Te ženske doživljajo globoko psihično stisko in potrebujejo ustrezno podporo ter razumevanje, ne pa obsodbe.
Razumevanje procesa posvojitve: Odločitev, ki zahteva premišljenost
Ko se pojavi misel na posvojitev, je naravno, da vas skrbi odziv okolice. Vendar, če globoko v sebi čutite željo, da bi otroku podarili življenje, a se hkrati zavedate, da sama ne zmorete odgovorno skrbeti zanj, je prvi korak pogovor o vaših občutkih. Strokovne službe nudijo psihološko podporo in vas usmerijo na poti do strokovnih služb, ki vam lahko pomagajo.
Posvojitev pomeni popolno in trajno prekinitev pravnih in čustvenih vezi med otrokom ter njegovimi biološkimi starši. Prvi pogovor na Centru za socialno delo (CSD) je ključen za razumevanje razlogov in posledic takšne odločitve, razmislek o alternativnih možnostih ter informiranje o obstoječi mreži pomoči. Strokovna skupina CSD izda sklep, s katerim potrdi, da je posvojitev najboljša rešitev za določenega otroka. Pred tem mora biti biološki materi predstavljena široka paleta drugih možnosti.
V primeru odločitve staršev za oddajo otroka v posvojitev se sestavi zapisnik z izjavami, ki potrjujejo njuno soglasje. Po rojstvu otroka, ko dopolni osem tednov, sledi potrditev privolitve s strani bioloških staršev. Od tega trenutka dalje ima biološka mati šestmesečno obdobje, v katerem lahko še vedno premisli o svoji odločitvi. Po preteku tega roka sodišče izda pravnomočno odločbo o polni posvojitvi. Po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojitev ne more biti razvezana.
Pomembno je vedeti, da po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba nima samodejne pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, prav tako biološki starši nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v posvojitev. Seznanitev s temi podatki je mogoča le ob pisnem soglasju osebe, na katero se podatki nanašajo, kar pridobi CSD na pobudo posvojene osebe ali bioloških staršev.
Zakonske podlage posvojitve
V skladu z zakonodajo se v posvojitev lahko da otrok, za katerega so starši po njegovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Privolitev za otroka, mlajšega od osmih tednov, mora biti potrjena po dopolnjenem osmem tednu starosti otroka, sicer nima pravnega učinka. Izjema so primeri, ko je staršu odvzeta roditeljska skrb ali je trajno nesposoben izraziti svojo voljo. V posvojitev se lahko da tudi otrok, čigar starši so neznani ali jim že leto dni ni znanega prebivališča. Postopek posvojitve je možen po preteku šestih mesecev od izpolnitve navedenih pogojev, izjemoma pa tudi pred tem rokom, če sodišče ugotovi, da bi bilo to v korist otroka.
Po posvojitvi se v matični register vpišejo posvojitelji kot otrokovi starši. Posvojena oseba po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi nima pravice do vpogleda v osebne podatke svojih bioloških staršev, ki se vodijo v matičnem registru in drugih evidencah, prav tako biološki starši nimajo pravice do vpogleda v podatke o otroku. Seznanitev je mogoča le ob pisnem soglasju. Otrok, starejši od 15 let, lahko sam poda soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, sicer pa njegov zakoniti zastopnik. CSD pridobi soglasje na pobudo posvojene osebe ali bioloških staršev. Kljub določbam o zaupnosti podatkov, lahko posvojena oseba ali njen zakoniti zastopnik zahteva od CSD podatke o zdravstvenem stanju bioloških staršev v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon.
Oddaja otroka v posvojitev je za biološke starše težka, a hkrati plemenita odločitev, saj otroku zagotovi družino in možnosti, ki jih sami morda ne bi mogli nuditi.
Pot do posvojiteljev: Klic k družini
Posvojitev je poseben klic, ki mora v paru, ki si želi otroka, dozoreti. Pomembno je vprašanje, ali smo k temu "poklicani". Ni nujno, da bi se vsak par, ki nima otrok, odločil za posvojitev. Odločitev mora biti sprejeta v dvoje, po temeljitem premisleku in molitvi. Zgodi se, da se pari leta odločajo, ne da bi sprejeli konkretno odločitev.
Posvojitev je dejanje ljubezni. Predpogoj za posvojitev je soočenje z bolečino neplodnosti, njeno ubeseditev in predelavo, predvsem skozi pogovor s partnerjem. V tem procesu se lahko pojavijo različna čustva, kot so jeza, strah in obup. Ko se s temi čustvi soočimo, si odpustimo, lahko vidimo, da je življenje lahko lepo tudi kljub tej preizkušnji. Posvojitev ne sme biti zasilna rešitev za neplodnost, saj se lahko zgodi, da posvojeni otrok postane le "obliž" na ranjeno srce.
Marsikatera biološka mati pripoveduje, da materinski čut ne nastopi vedno takoj ob rojstvu otroka; včasih traja nekaj minut, ur ali celo tednov, da mati otroka resnično vzljubi. Zato se starši, ki posvojijo otroka, ne smejo počutiti krive, če potrebujejo čas, da otroka sprejmejo za svojega. Po drugi strani pa mnogi posvojiteljski starši pričujejo, da so se takoj ob zaupanju otroka počutili starši. Izkušnje so različne.
Pogost razlog, zakaj se pari ne odločijo za posvojitev, je prepričanje, da je otrok za posvojitev malo in da se nanj čaka zelo dolgo. Vendar to ni nujno res. Klic iz Centra za socialno delo lahko pride hitro, pogosto takrat, ko ga najmanj pričakujemo.
Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kot med starši in njihovimi otroki. Posvojiti se sme samo otrok. Posvojitelji se po posvojitvi vpišejo v matični register kot otrokovi starši. Posvojitve ni mogoče razvezati. S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih bioloških staršev in drugih sorodnikov ter obratno.
Enostranska posvojitev pomeni, da otroka posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev.
Postopki in kriteriji za posvojitev
V Republiki Sloveniji so postopki ugotavljanja pogojev za posvojitev zaupani izključno Centrom za socialno delo (CSD), postopki odločanja o posvojitvi pa sodiščem. Pari ali posamezniki, ki želijo posvojiti otroka, se najprej prijavijo na CSD.
Kdo lahko postane posvojitelj?
- Starost: Posvojitelj mora biti polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka. Izjemoma se lahko dovoli posvojitev osebi, ki ni 18 let starejša, če je to v otrokovo korist.
- Zakonska zveza/zunajzakonsko partnerstvo: Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. V izjemnih primerih, če je to v korist otroka, ga lahko posvoji tudi ena oseba, ki ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti.
- Državljanstvo: Posvojitelj mora biti državljan Republike Slovenije, razen v primerih posvojitve otroka zakonca, zunajzakonskega partnerja ali otrokovega sorodnika. Tujec je lahko posvojitelj le, če ni mogoče najti primernega posvojitelja med slovenskimi državljani.
- Lastnosti: Posvojitelj mora imeti ustrezne osebnostne lastnosti, ki jih CSD oceni v postopku ugotavljanja primernosti.
- Sorodstveno razmerje: Posvojitelj z otrokom ne sme biti v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena. Posvojitev vnuka, brata ali sestre, bratranca ali sestrične ni mogoča.
Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev:
- Pisna prijava na CSD: Zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik izrazijo željo po posvojitvi.
- Ugotavljanje primernosti: CSD v postopku preveri izpolnjevanje zakonskih pogojev (starost, zakonska zveza, državljanstvo, sorodstveno razmerje), motive za posvojitev, ter oceni osebnostne lastnosti in motivacijo prijavitelja. Ta postopek ne sme trajati dlje kot eno leto.
- Strokovno mnenje CSD: Na podlagi ugotovitev CSD pripravi strokovno mnenje o primernosti prijavitelja.
- Status kandidata za posvojitev: Prijavitelj, za katerega je CSD ugotovil, da je primeren, pridobi status kandidata za posvojitelja in se vpiše v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelje.
- Dogovor o pripravi: S kandidatom za posvojitelja se sklene dogovor o pripravi na posvojitev.
- Vpis v centralno zbirko: Centralna zbirka podatkov na področju posvojitev vsebuje podatke o kandidatih za posvojitelje, otrocih, ki potrebujejo posvojitev, bioloških starših in že izvedenih posvojitvah.
Postopek pred sodiščem:
- Predlog za posvojitev: CSD izbere najprimernejšega kandidata za posvojitev določenega otroka in poda predlog za posvojitev na sodišče.
- Odločitev sodišča: Sodišče preveri izpolnjevanje pogojev, upošteva mnenje CSD ter v primeru otrok, starejših od 15 let, tudi njuno soglasje. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji in je posvojitev v otrokovo korist, izda odločbo o posvojitvi.
- Namestitev z namenom posvojitve: Sodišče lahko odredi, da otrok pred posvojitvijo preživi določen čas v družini bodočega posvojitelja.
Izjeme od postopka:
- Enostranska posvojitev: Če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, predlagatelj sam vloži vlogo na sodišče.
- Posvojitev otroka brez živih staršev: V primeru, da otrok nima živih staršev, se lahko posvojitev izvede hitreje.
Meddržavne posvojitve
Meddržavna posvojitev pomeni, da otroka, ki prebiva v eni državi, posvoji posvojitelj ali posvojitelji iz druge države. Postopek pri slovenskih organih je enak, ne glede na to, ali pari ali posamezniki želijo posvojiti otroka iz Slovenije ali tujine. Slovenija sodeluje z nekaterimi državami na podlagi bilateralnih sporazumov, ki so pripravljeni na podlagi Haaške konvencije o posvojitvah. Otroka je mogoče posvojiti tudi iz držav, ki niso podpisnice konvencije, pri čemer ti državi določata pogoje in postopek posvojitve.
Priprava na zanositev in iskanje otroka: Dve poti, en cilj
Mnogi pari, ki se soočajo s težavami pri zanositvi, razmišljajo o posvojitvi ali rejništvu. Kot je razvidno iz osebnih zgodb, so možnosti vedno. Vloga za posvojitev ali rejništvo je smiselna, še posebej, če obstaja negotovost glede uspešne naravne ali umetne zanositve.
Rejništvo vs. posvojitev:
Pomembno je razlikovati med rejništvom in posvojitvijo. Rejništvo ni starševstvo v polnem pomenu besede, čeprav lahko pari na ta način zelo pomagajo otroku, ki jim bo za vedno hvaležen. Posvojitev pa predstavlja trajno vzpostavitev starševskega razmerja.
V obeh primerih je prvi korak obisk Centra za socialno delo in oddaja ustreznih vlog. Dejstvo, da pari želijo imeti otroke, ne glede na to, ali jim uspe z lastnimi biološkimi otroki ali preko posvojitve, je pohvalno.
Če pari še vedno upajo na lastne otroke, je vloga za posvojitev lahko oddana že v času zdravljenja neplodnosti. Statistike kažejo, da prej oddana vloga za posvojitev lahko pomeni hitrejši postopek, saj se pogosto upošteva datum oddaje vloge.
Priprava telesa na zanositev: Skrb zase pred in med nosečnostjo
Ne glede na pot do otroka - naravno zanositev, umetno oploditev ali posvojitev - je skrb za lastno telo ključnega pomena. Zdrava nosečnost se začne že dolgo pred spočetjem.
Ključni vidiki priprave na zanositev:
- Prehrana: Uravnotežena in raznolika prehrana, bogata z antioksidanti, polnovrednimi živili, zelenjavo, sadjem, beljakovinami, ogljikovimi hidrati in zdravimi maščobami, je bistvena. Izogibajte se ultra-procesiranim živilom.
- Telesna teža: Ohranjanje zdrave telesne teže je ključno. Prenizka ali prekomerna teža lahko negativno vplivata na plodnost, potek nosečnosti in zdravje otroka.
- Življenjski slog: Izogibajte se alkoholu in kajenju, saj negativno vplivata na plodnost in zdravje reproduktivnega sistema. Zmanjšajte vnos kofeina in se izogibajte energijskim pijačam.
- Gibanje: Redna, zmerna telesna aktivnost je priporočljiva.
- Spanje: Zadostna količina kakovostnega spanca je pomembna za hormonsko ravnovesje in splošno zdravje.
- Obvladovanje stresa: Stres lahko vpliva na hormonsko ravnovesje. Poiščite načine za sprostitev, kot so dihalne vaje, meditacija ali preživljanje časa v naravi.
- Zdravniški pregledi: Pred zanositvijo opravite celovit zdravniški pregled, vključno s preiskavami krvi, preverjanjem cepljenj, pregledom spolno prenosljivih bolezni in preverjanjem delovanja ščitnice.
- Prehranska dopolnila: Folna kislina, omega-3 maščobne kisline in vitamin D so pogosto priporočljiva. Posvetujte se z zdravnikom glede drugih dopolnil, kot sta CoQ10 ali NAC.
- Plodnost: Spoznajte svoj menstrualni cikel in določite plodno okno. Uporabljajte ovulacijske teste ali mikroskope. Spolno občujte vsaj vsak drugi dan v plodnem obdobju.
- Zdravila: Pred zanositvijo se posvetujte z zdravnikom glede vseh zdravil, ki jih jemljete, vključno z zdravili brez recepta in zeliščnimi pripravki. Nekatera zdravila je treba prilagoditi ali zamenjati.
- Duševno zdravje: Če se soočate z depresijo ali tesnobnostjo, poiščite strokovno pomoč. Prenehanje jemanja predpisanih zdravil brez posveta z zdravnikom je lahko škodljivo.
Za moške je prav tako pomembna priprava telesa. To vključuje zdrav življenjski slog, uravnoteženo prehrano, izogibanje pregrevanju mod (vroče kopeli, savne, gretje sedežev), omejitev alkohola in kajenja ter obvladovanje stresa.
Konkretni primeri in izkušnje
Mnogo parov si želi otroka in se sooča z različnimi izzivi. Ena izmed zgodb pripoveduje o paru, ki je v starosti 38 let izgubil dva otroka in se sooča s strahom pred neplodnostjo. Vprašujejo se o možnostih glede na svojo starost in osebno zgodbo, ter ali bi bilo smiselno vložiti vlogo za posvojitev ali rejništvo.
Druga zgodba opisuje par, ki je star 28 in 35 let, za seboj ima tri postopke ICSI, od katerih se je eden končal v nosečnosti. Kljub temu, da še nista izgubila upanja po lastnih otrocih, sta oddala prošnjo za posvojitev, saj želita imeti več otrok. Poudarjata, da je vloga za posvojitev dobrodošla čim prej.
Še ena izkušnja govori o paru, ki je bil star 30 let, ko sta vlogo oddala na CSD, pri 36 letih pa sta dobila dojenčka. Tudi ona je hodila na ICSI, a je vlogo oddala že v času zdravljenja.
Par, star 44 in 38 let, je vlogo oddal pred dvema letoma in pol, letos pa sta dobila fantička, ki sicer ni bil dojenček, a je bil še zelo majhen. Poudarjata, da sta že ob oddaji vloge povedala, da ni nujno, da bi bil dojenček, in da glede na njuno starost ni bilo omejitve let. Obenem pa opozarjata, da vsi CSD v Sloveniji nimajo enotnih kriterijev.
Vse te zgodbe potrjujejo, da so poti do izpolnitve sanj o družini različne in da je ključno, da pari ne izgubijo upanja ter se obrnejo na strokovne službe po pomoč in nasvet.