V svetu igralstva, kjer se prepletajo realnost in domišljija, se pogosto zgodi, da umetnost prestopi prag odrskih desk in zaživi v najlepši obliki - v družinskem življenju. Igralski par Sabina Kogovšek in Jurij Zrnec sta s svojo zgodbo dokaz, da ljubezen, načrtovanje in odprtost lahko ustvarijo čudovito družinsko simfonijo, kljub izzivom, ki jih prinaša njun poklic.
Zavestna odločitev za družino
V pogovoru za bibaleze.si sta Sabina in Jurij zaupala, kako sta doživljala mesece Sabinine nosečnosti, rojstvo hčerke in kako se družinica znajde v troje. Njihova pot do starševstva ni bila naključje, temveč zavestna in sporazumna odločitev. "Seveda sva se za otročička odločila zavestno in sporazumno in imela pri tem veliko sreče," je pojasnila Sabina. "Uspelo nama je po naravni poti in to takoj." Juriju se je uresničila dolgoletna želja po deklici, ki je po devetih mesecih tudi prišla na svet. Veselje je bilo nepopisno, a sta se z novico nekoliko zadržala, kar je bilo izjemno težko, saj je marsikdo o Sabininem stanju ugibal in srečno uganil. Trditev, da se nosečnicam nosečnost takoj pozna, se je izkazala za resnično.
Nosečnost kot zanimivo doživetje
Sabina je nosečnost doživljala kot izjemno zanimivo obdobje, polno sprememb, ki jih je sprejemala z lahkotnostjo in humorjem. "Tako kot se vse obrne na glavo, ko rodiš, se tudi, ko izveš, da si noseča," je pripovedovala. "Telo se začne spreminjati in odzivati drugače kot sicer, ampak meni je bilo prav to najbolj zanimivo." Rast trebuščka je sprejemala z veseljem, saj si je vedno želela izkusiti občutek nosečnosti. Občasne slabosti, zaspanost in blazni apetit je jemala kot del pustolovščine. Prepričana je, da je vsakodnevna aktivnost, kot je prehodila Tivoli po dolgem in počez, ključna za psihično in fizično stabilnost med nosečnostjo, ob tem pa poudarja, da "crkljanje dela čudeže".
Sabina je bila aktivna skoraj do konca nosečnosti, igrala je do sedmega meseca, snemala pa skoraj do roka poroda, dokler jo telo ni opozorilo, da je čas za počitek. V tem mirnejšem obdobju je imela končno čas zase, prebrala je veliko literature, med drugim priporoča roman "Čudež v ravnovesju", in se prepustila televizijskim užitkom, od Dostojevskega do resničnostnih šovov.
Jurijeva podpora in veselje
Jurij je Sabino v nosečnosti vseskozi podpiral in se z njo veselil vsake malenkosti, od prvih premikov do ultrazvokov. Njegova sreča je bila neizmerna, ko se je izkazalo, da bo imel deklico, kot si je želel. Pohvalil je Sabino kot "super nosečnico", ki ni bila sitna in ni imela jutranjih težav, poleg tega pa je imela dober apetit, kar ga je še posebej razveseljevalo.
Iskanje informacij in priprava na porod
V dobi digitalizacije sta se za iskanje informacij o nosečnosti, porodu in negi dojenčka najprej obrnila na internet in forume. "Od vse literature, ki obstaja na to temo, in kupa revij se mi zdi internet oziroma forumi najboljši vodič," je poudarila Sabina. Še posebej je izpostavila pomen spletnih skupnosti po rojstvu otroka, kjer si mamice delijo izkušnje o krčih, mastitisu, temenicah in zamašenem nosku. Hitri razvoj dojenčka namreč ne dopušča čakanja na knjige, temveč zahteva takojšnje odgovore.
Jurij se je udeležil hitrega tečaja za mlade očke, ki ga je označil za "šalo", saj je teorija le delček celote, praksa pa povsem drugačna. Kljub temu je poudaril, da je bila izkušnja koristna.
Kaj bi si želela vedeti o porodu, preden sem rodila
Naravni porod: boleč, a enkraten
Sabina se je za naravni porod odločila povsem sama in brez pomislekov. "Da bi se oropala tega enkratnega doživetja, sicer, aua, res bolečega, si ne bi odpustila," je dejala. Poudarila je, da mora ženska ob porodu "zakričati in čutiti", s čimer si pridobi spoštovanje moških, ki jim je to "fovš", ker tega ne morejo doživeti.
Jurij je bil pri porodu prisoten, čeprav nekoliko nervozen. Opisal ga je kot "edinstveno stvar", ki si je moški ne more predstavljati. Ob rojstvu hčerke je neizmerno zajokal in se smejal, ganjen nad majhnim bitjem, ki je bilo "tako njegova".
Ime Leni: odločitev s posebnim pomenom
Izbira imena za otroka je bila za par pomembna naloga. "Vsak od partnerjev ima namreč svoj okus in želje," je priznala Sabina. Svetovala je, da se s posveti začne čim prej in da se preveri, kako ime zveni s priimkom. Na koncu sta izbrala ime Leni, ki jima je bilo všeč in jima je zelo pristajalo. Novo družinsko srečo so seveda dobro zalili.
Novopečena družinica: pomoč in nov ritem
Po prihodu domov je bila pomoč Jurijevih in Sabininih staršev nepogrešljiva. Družina se je za nekaj časa preselila na Gorenjsko k Sabininim staršem, kjer so se navajali na novo družinsko življenje. Sabinina mama je prevzela veliko vlogo pri kuhanju, pestovanju in skrbi za dojenčka, s čimer je postala njuna "desna roka".
Sabina je poudarila, da je njuna punčka Leni zelo jedla in rada pila pri mamici, zdravnica pa je bila z njo zadovoljna. Leni je "dobrovoljka, ki rada poje in kaj poje", z njo ni nobenih težav. Družina uživa v skupnih trenutkih, sprehodih in obiskih pri starih starših.
Jurij je opisal hiter tempo življenja, poln presenečenj, kjer se na nov način življenja privajata sproti. Kljub utrujenosti in potrebi po spanju sta srečna in vesela. "Otrok te prisili, da živiš tukaj in zdaj in to se mi zdi največja sreča!" je poudaril.
Spremenjene prioritete in igrivost
Postanek starševstva je spremenil njune prioritete. Jurij je zaradi novega člana nekoliko "stopil na bremzo" pri delu, čeprav ga je še vedno veliko. Radi so skupaj, se igrajo in smejijo, saj se Leni že smeji, kar je zanje "najlepše". V njunem igralskem poklicu liki v zgodbah oživijo, prav tako igrače, ki imajo svoje glasove in značaje. Leni obožuje glasbo, tako s CD-jev kot tisto, ki jo ustvarjata njena starša.
Vzgoja: ljubezen, vrednote in svoboda izbire
Pri vzgoji hčerke si prizadevata biti dobra starša, prenašati znanje in moralne vrednote, ki sta jih prejela od svojih staršev. Stala jima bosta ob strani in jo usmerjala na njeni poti. Verjameta, da je razvoj in izbira poklica odvisna od otrokovih želja. Če bo kazala smisel za glasbo, jo bosta spodbujala, če pa bo želela metati kopje ali kroglo, ji bo Jurij pokazal slike "obilnih deklet" in jo pod pretvezo peljal na balet. "Kako in kaj … bomo videli. Vsega, kar pride, se veseliva. Samo da bomo zdravi in da se bomo dobro razumeli. Pustimo se presenetiti!" je dejal Jurij.
Sabina svoji punčki želi, da bo srečna in da se bo v življenju našla, tako kot sta se midva, ter da bo počela tisto, kar jo bo osrečevalo.
Praznični december in želje za prihodnost
Božične in novoletne praznike bodo preživeli skupaj. Jurij je poudaril, da sta s Sabino že dobila najlepše darilo 28. julija 2008 - hčerko Leni. Leni še ni pisala Dedku Mrazu, a bo zaradi svoje pridnosti najverjetneje prejela "milijon lubčkov".
Sabina si najbolj želi zdravja za vse in da bi bil vsak otrok na svetu ljubljen in sit. Jurij pa vsem ljudem želi lepše leto, predvsem pa denarja, zdravja, nižjih cen, cenejših živil, boljše službe in vse naj naj.
Družina Zrnec-Kogovšek: še večja ljubezen
Jurij Zrnec (33) in Sabina Kogovšek Zrnec (35) sta postala ponosna starša drugič. Poleg prvorojenke, triletne Leni, sta dobila še eno deklico, poimenovano Lola. Paparaci so ju ujeli ob odhodu iz porodnišnice, kar je potrdilo veselo novico.
Igralka Sabina Kogovšek je znana tudi po vlogi Julije Steiner v seriji "Skrito v raju". V tej seriji igra eno izmed glavnih vlog, kot hčerka Edvarda Steinerja. Njena zasebnost je obogatena s tremi hčerkami. Prvi dve, Leni in Lola, sta sad njune zveze z igralcem Jurijem Zrnecem. Kljub ločitvi, o kateri se je šepetalo proti koncu leta 2012 in je postala javna leto kasneje, Jurij še danes čuti bolečino, čeprav sta s Sabino v dobrih odnosih, njuni hčerki pa sta "čudoviti". Sam pravi, da se tistih časov nerad spominja, saj je bil to zanj "čustveni bankrot".
Sabina je kot svobodnjakinja gostovala v številnih slovenskih gledališčih, njena kariera pa je bogata z vlogami v predstavah, kot so "Nevarna razmerja", "Romeo in Julija", "Mišolovka" in mnoge druge. Vlogo prostitutke v predstavi "Pomona" je odigrala tudi med nosečnostjo, kar je dokaz njene predanosti igri in profesionalnosti. Vloga Fay v predstavi "Pomona" jo je izzvala s svojo kompleksnostjo, saj avtor ni želel stereotipne podobe prostitutke, temveč žensko s tragično življenjsko zgodbo, ki se je v to delo zatekla zaradi nasilnega moža.
Nosečnost ni ovirala njenega dela, saj se je počutila dobro. Kljub temu pa je morala opustiti dve fizično prezahtevni predstavi. Partner Jernej Čampelj jo je vedno podpiral, kar je ključno v igralskem svetu, kjer urniki pogosto diktirajo življenje. V predstavi "Pomona" se prepletajo teme, kot so trgovanje z organi, surove odnosi in človeška pohlepnost, ki pa so v slovenskem okolju morda redkejši kot v zahodnem kapitalističnem svetu.
Igralko Sabino Kogovšek smo nedavno spremljali v zelo popularni seriji Skrito v raju, kjer je igrala Julijo Steiner, ambiciozno podjetnico, hčerko dr. Edvarda Steinerja in bila mati Marka ter Ele. O svojem zasebnem življenju ne želi kaj veliko govoriti, po ločitvi pa z igralcem Jurijem Zrnecem vzdržujeta spoštljiv odnos. "Z nekdanjim možem (Jurij Zrnec, op. a.) si glede starejših dveh hčera zelo stopava nasproti, spoštujeva dogovore, ker je to najina dolžnost. Ne glede na ločitev je moja dolžnost preseči svojo bolečino in neproduktivno jezo predelati v ljubezen, ki jo dajem svojim otrokom. Imam samo eno ljubezen, s katero hranim vse, ki jih imam rada."
"To preprosto veš, saj ti tako govorita srce in glava. Nisem si predstavljala, da bom imela z Jernejem (Jernej Čampelj, op. a.) še enega otroka. Poslušala sem sebe in sledila svojim željam. Tega nisem načrtovala. Zgodilo se je, ko sem opravila z negativnimi čustvi iz preteklosti in živela naprej."
V pogovoru za bibaleze.si sta nam zaupala, kako sta doživljala mesece Sabinine nosečnosti, rojstvo hčerke in kako se družinica znajde v troje.
Sta se zavestno odločila za otroka ali se je pač zgodilo? Kako sta se počutila, ko sta izvedela, da je Sabina noseča? Komu sta najprej povedala?
Sabina: Seveda sva se za otročička odločila zavestno in sporazumno in imela pri tem veliko sreče. Uspelo nama je po naravni poti in to takoj. Pa še Juriju je bila uresničena velika želja, saj si je želel punčko in punčka je po devetih mesecih tudi prišla na svet. Veselje je bilo veliko, a sva z veselo novico še malo počakala, kar pa je bilo zelo težko. Marsikdo je o stanju ugibal in srečno uganil, saj trditev, da se nosečnicam nosečnost takoj pozna, drži!
Sabina, kako ste se počutili v nosečnosti, kako vam je uspevalo opravljati vsakodnevne obveznosti?
Tako kot se vse obrne na glavo, ko rodiš, se tudi, ko izveš, da si noseča. Telo se začne spreminjati in odzivati drugače kot sicer, ampak meni je bilo prav to najbolj zanimivo. Prav fino se mi je zdelo, ko mi je rasel trebušček, ker se take ne poznam. Seveda mi je bilo občasno slabo, pa zaspana sem bila in imela blazen apetit, ampak vse sem jemala kot hec. Vsak dan sem prehodila Tivoli po dolgem in počez in prepričana sem, da je aktivnost najboljši recept, da si psihično in fizično stabilen. Jasno, pa crkljanje dela čudeže!
Igrala sem do sedmega meseca nosečnosti, snemala pa skoraj do roka poroda oziroma dokler me ni telo opozorilo, da je pa morda že čas, da se umirim. Ne spomnim se, kdaj sem imela toliko časa samo zase. Prebrala sem kup literature - mimogrede, nosečnicam priporočam roman Čudež v ravnovesju - in pogledala vse možne traparije na televiziji. Čez dan Dostojevski, zvečer pa Big Brother, tako nekako.
Jurij, kako ste vi prenašali Sabinino morebitno drugačno počutje, se je kaj spremenilo v primerjavi z življenjem pred tem?
Svojo ženičko sem v vsem podpiral in se z njo veselil vsake malenkosti. Prvih premikov, ultrazvokov … in ves čas upal, da je punčka - in res je bila. Sabina je bila super nosečnica, nič sitna in brez jutranjih slabosti. Pa z dobrim tekom, kar me je še posebej veselilo!
Kje ste poiskali informacije o nosečnosti, porodu, negi dojenčka? Ste se kaj posebej pripravljali na porod?
Sabina: Od vse literature, ki obstaja na to temo, in kupa revij se mi zdi internet oziroma forumi najboljši vodič. Sploh, ko se rodi dete. Ne vem, kje bi lahko dobila toliko nasvetov in izpovedi o krčih, mastitisu, temenicah, zamašenem nosku. Dojenček se razvija tako hitro, da enostavno ni časa za branje knjig, ti pa potrebuješ odgovor takoj. Zato hvala, ker ste tako ažurni in izčrpni. Mimogrede, pozdravljam vse mamice, ki delijo svoje zgodbe z nami. Hvala, ne vem, kaj bi brez vas!
Sta hodila v šolo za starše?
Jurij: Opravil sem hitri tečaj za mlade očke, kjer sem v dobrih dveh urah osvojil vse znanje za nego otroka in me kasneje ni nič več presenetilo! Šala! Seveda je teorija nekaj, praksa pa nekaj popolnoma drugega! Je pa vse super!
Sabina, ste se sami odločili za način poroda?
Ja, za naravni porod sem se odločila sama. O drugih načinih nisem niti razmišljala. Da bi se oropala tega enkratnega doživetja, sicer, aua, res bolečega, si ne bi odpustila. Sploh zdaj, ko je ta izkušnja že za mano. Moraš zakričati in moraš začutiti, zaradi tega nas moški spoštujejo in so nam „fovš“, ker tega pa res ne morejo!
Jurij, ste bili pri porodu, kako ste se počutili, ste kaj pomagali?
Seveda sem bil pri porodu prisoten, a nekoliko nervozen. Moški si sploh ne more predstavljati, kakšen film bo gledal, ker je porod in rojstvo TVOJEGA otroka edinstvena stvar. Ne moreš si predstavljati, kako bo in kaj bo! Ni variante! Ko je to malo bitje ugledalo luč sveta, sem se srečno razjokal in se moteno smejal. Tako majhna je bila, pa tako moja!
Kako in kdaj sta se odločila za hčerkino ime?
Sabina: Izbira imena za našega otroka je nekaj najtežjega. Vsak od partnerjev ima namreč svoj okus in želje. Povem vam, da je z idejami in posveti priporočljivo začeti čim prej. Fino je preveriti, kako se sliši ime s priimkom. Poskusite oboje, najprej priimek in nato ime in obratno. No, konec dober, vse dobro. Izbrala sva ime, ki ji zelo pristoji. Imava punčko Leni! Seveda smo jo dobro zalili, kot je v navadi. In to večkrat. S kom in kje, pa naj ostane skrivnost!
Jurij, kako ste zunaj porodnišnice praznovali rojstvo prvorojenke?
Da zapiješ otroka, sploh prvorojenko, učijo v šoli za starše, torej …
Kako sta se znašla po prihodu domov, vama je kdo pomagal pri negi in vsakdanjih opravilih?
Jurij: Hvala bogu za babice in mame! Brez njih bi bilo res težko. Naša družina se je za nekaj časa preselila na Gorenjsko k Sabininim staršem, kjer smo se navajali na družinsko življenje. Pomoč je bila nepogrešljiva in nujno potrebna. Sabinina mama je kuhala, pestovala, crkljala in bila skratka najina desna roka!
Sabina: Ja, res, ena sama je mama!
Sabina, ste Leni dojili oziroma jo še? Ste kaj posebej pogrešali (družbo, prijateljice, službo)? Kako ste se vsi trije ujeli v novem življenjskem ritmu?
Sabina: Najina punčka je zelo ješča in zelo rada papa pri mamici. Tudi njena zdravnica je zelo zadovoljna z njo. Je dobrovoljka, ki rada poje in kaj poje. Z njo ni nobenih težav. Zelo radi smo skupaj in še raje kam skupaj odidemo. Na sprehode, k starim staršem … povsod, skupaj!
Jurij: Tempo je tako hiter in poln presenečenj, da se na nov način življenja privajava vsak dan sproti. Ni časa, niti potrebe, da bi se predajala občutkom in jih podoživljala. Jasno, da sva srečna, vesela, sva pa hkrati blazno utrujena in prepotrebna spanca! Vsega je, od klasike do hard cora! Otrok te prisili, da živiš tukaj in zdaj in to se mi zdi največja sreča!
So se za vaju, odkar sta postala starša, spremenile prioritete v življenju? Kakšen otrok je Leni, kaj jo razveseljuje? Jurij, ste ji že pokazali svoje številne „face“, ki pri občinstvu izvabljajo smeh?
Jurij: Sam sem zaradi novega člana nekoliko stopil na "bremzo", kar se tiče dela, ki pa ga je še vedno zelo veliko. Radi smo skupaj, se igramo in smejimo (ker se Leni že smeji in to je nekaj najlepšega), seveda ji tudi kaj odigrava in poveva kakšno pravljico, v kateri so zaradi najinega poklica liki zelo živi. Tudi vse igračke govorijo, vsaka s svojim glasom in imajo značaje. Zelo rada ima glasbo. Tisto s cedeja in peto v živo, v izvedbi mamice in očija!
Kako bosta hčerko vzgajala - strogo, liberalno, kako drugače? Kaj se vama zdi pri vzgoji najbolj pomembno? Česa si še posebej želite za Leni?
Jurij: Tako kot vsi se trudiva biti dobra starša. Svojim otrokom bova poskušala prenesti svoje znanje in moralne vrednote, ki sva jih sama prejela od svojih staršev. Stala ji bova ob strani in jo usmerjala na njeni poti. V kaj se bo razvila in kako, pa je stvar razvoja, usmeritev, predvsem pa njenih želja. Če bo kazala smisel za glasbo, jo bova v tem spodbujala, če pa bo hotela metati kopje ali kroglo, pa ji bom pokazal slike teh obilnih deklet in jo pod pretvezo peljal na balet! Kako in kaj … bomo videli. Vsega, kar pride, se veseliva. Samo da bomo zdravi in da se bomo dobro razumeli. Pustimo se presenetiti!
Sabina: Svoji punčki želim, da bo srečna in da se bo v življenju našla, tako kot sva se midva, da bo počela tisto, kar jo bo osrečevalo!
Kako in kje boste praznovali božične in novoletne praznike? Kaj bi v novem letu zaželela ljudem?
Jurij: Za praznike bomo skupaj. Darilo pa sva s Sabino že dobila 28. julija 2008, in sicer nekaj najlepšega. Leni pa še ni pisala dedku Mrazu, tako da ne vem, kako bo z njenim darilom. Glede na to, da je bila pridna …
Sabina: … bo dobila milijon lubčkov! Najbolj si želim zdravja, za vse! In želim si, da bi bil vsak otrok na svetu ljubljen in sit!
Jurij: Vsem ljudem pa želiva lepše leto, kot je bilo to, predvsem pa denarja, zdravja, nižjih cen, cenejših živil, boljše službe in vse naj naj!