Prvo leto življenja dojenčka je obdobje izjemnega pomena za njegov nadaljnji razvoj in zdravje. Prehrana v tem ključnem obdobju predstavlja eno najbolj dolgoročnih naložb v zdravje, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja v odrasli dobi. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Zato je skrbno načrtovanje prehrane dojenčka, tako med nosečnostjo in dojenjem kot v prvem letu življenja, ključnega pomena.
Materino mleko: Neprecenljiva prva hrana
Materino mleko je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem in je izredno dobro prebavljivo, saj vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče pa privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME) od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti. Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjenimi po steklenički z mlečno formulo).
Vendar pa ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti. Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico. Priprave nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Zaznavanje okusov in vpliv prehrane matere
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacijo vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemije, fenilketonurije, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Uvajanje dopolnilne prehrane: Od kašic do prvih koščkov
Po dopolnjenem 6. mesecu starosti potrebuje dojenček dodatno energijo. Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja.
Postopno uvajanje goste hrane:
Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo. Zelo pomembno je, da prvi gosti obrok uvajate postopno. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila. Otroka hranite tako, da si ga posadite v naročje ali v prenosni stolček. Dr. Tina Perko svetuje, da dojenčku kašico ponudite po mehki plastični gladki žlički. V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Začnite s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo (cvetača, brokoli, koleraba, bučke). Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g). Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo. Dojenčka nikoli ne silite. Naenkrat uvajajte le eno vrsto zelenjave, tako se bo dojenčkovo črevesje lažje privadilo na prebavo nove hrane. Po dveh tednih lahko začnete eno zelenjavo kombinirati še z drugim živilom (krompirjem). Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedni po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso. »Začnemo s pusto, lahko prebavljivo in z beljakovinami bogato perutnino. Prav tako uporabimo tudi rdeče meso - govedino in ovčje meso. Divjačina ni primerna, saj lahko vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja.«
Nadomeščanje drugega in tretjega dnevnega obroka:
Po vzpostavitvi prvega gostega dnevnega obroka sledi drugi dnevni obrok - večerja. Dojenčku pripravite žitno-mlečno kašico. Najprimernejša so žita brez glutena (riž, koruza, proso). Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom. To je drugi obrok dopoldan ali vmesni obrok popoldan. Ta kašica je žitno-sadna. Najprimernejše sadje za uvajanje so jabolka in hruške. Za pripravo sadne kašice niso primerni citrusi, kivi in jagode (alergeni).
Pitje tekočine med uvajanjem goste hrane:
V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. V obdobju velike vročine, kadar se dojenčki prekomerno potijo, pri povišani telesni temperaturi in driski jim je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponudi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z materinim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku.
Zavračanje hrane:
Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. »Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu jo vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši, je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.«
Priporočila za uvajanje posameznih živil glede na starost
4-6 mesecev:
- Žita, ki ne vsebujejo glutena (riž)
- Belo in rdeče meso (piščančje, puranje, kunčje in telečje meso)
- Zelenjava (korenje, krompir, brokoli, muškatna, buča, cvetača)
- Sadje (jabolko, hruška, banana, avokado, papaja)
6-8 mesecev:
- Zelenjava (grah, špinača, koleraba, paradižnik, sladka koruza, čičerika, fižol, leča, zelje, bob)
- Sadje (marelice, mango, melona, breskev, nektarina, sliva)
- Morske ribe
- Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž, ječmen, koruzni in pšenični zdrob) - uvajanje glutena je priporočljivo med 6. in 7. mesecem starosti, postopno in v majhnih količinah.
8-10 mesecev:
- Jajčni rumenjak
- Ribe
10-12 mesecev:
- Kruh
Po 12. mesecih:
- Mlečni izdelki (skuta, sir), kravje mleko, jajčni beljak, jagode, agrumi, med.
Pijače za malčke: Kaj ponuditi poleg vode in mleka?
Ob misli na pijače za otroke najprej pomislimo na sadne sokove in vodo, morda tudi na mleko, tekoče jogurte in kefir. Manj običajni so žitni napitki, ki bi radi nadomestili mleko. A tudi te iz veselja ali edine izbire pijemo pogosto. Kaj pa otroci, kaj pomislijo oni? Odvisno od tega, koliko so stari. Otroku ne smemo odrekati lastne izbire pijače, četudi vemo, da ni kakovostna. A trdno smo odločeni, da bomo svojim otrokom vsak dan ponudili kak naraven napitek, pripravljen doma. Morda se bodo sprva malce upirali, a dolgoročno je to dragocena dota, ki jo po koščkih dajemo svojim nadebudnežem. Starši se zavedamo pasti sodobne prehrane, z vsemi umetnimi aromami, konzervansi, barvili, sladkorji ali njegovimi nadomestki. Kako veliko in nesmiselno opravilo s tem naložimo organizmu, ki ima toliko drugega, pametnejšega dela. Tudi pri vodah z okusom, ki so v zadnjem času tako priljubljene, velja prebrati deklaracijo na hrbtni strani plastenke. In da teme o plastenkah sploh ne načenjamo. Če že kupujemo pijače, je najboljša steklena embalaža.
Prva otrokova hrana je materino mleko, druga pa sadni in zelenjavni sokovi. Šele nato otroku ponudimo čvrsto hrano, polno vlaknin, ki jih občutljiva malčkova prebavila težko presnovijo. Pri nakupih sokov bodimo pozorni na koncentracijo sadja. Izberimo raje sadni sok, ki ima stoodstotno vrednost sadja in ne vsebuje dodanega sladkorja. V sadnem nektarju je od 20 do 30 odstotkov sadnega deleža, preostalo sta sladkor in voda. Pri sadnih pijačah je vrednost sadja zgolj od šest- do 30-odstotna. Večji otroci bodo prej ali slej začeli zavračati našo izbiro sokov, skoraj vsi po vrsti pa imajo radi multivitaminski sok. Končno to ni slaba izbira, saj je v soku zbranih dvanajst vrst sadja s kar največjim izborom vitaminov, ki jih organizem nujno potrebuje za delovanje in razvoj, tudi vitamin B12, ki ga je sicer moč najti le v hrani živalskega izvora. A bodimo pozorni pri izbiri multivitaminskega soka.
Sveže pripravljeni sadno-zelenjavni sokovi so nedvomno najboljša možna izbira, celo boljša od vode. Pitna voda je anorganska, neživa. Voda, ki jo vsebuje sok, je živa, organska voda najboljše kakovosti, v kateri so skriti atomi in molekule mikroskopskih velikosti. Prav tega so naša tkiva in celice najbolj lačni. V svojem naravnem stanju sveži presni sadni ali zelenjavni sokovi nikakor niso koncentrirana hrana. Pri pripravi sokov bodimo pozorni, da jih zaužijemo neposredno po sočenju, saj hitro oksidirajo in začnejo izgubljati encime in vitamine. Priskrbimo si kakovosten sokovnik, najprimernejši so polžasto delujoči. Med stiskanjem tkiva ob steno se vlakna zmeljejo in razmaknejo, tako encimi, voda, vitamini in minerali dobijo prosto pot iz oklepa vlaken. Centrifugalno delujoči sokovniki običajno sok preveč segrejejo, zato hitreje oksidira. Še eno dejstvo nas prepriča, da se priprave sokov lotimo z veseljem. Živimo v potrošniški družbi, ki je v želji po večji proizvodnji in nizkih cenah posegla po uporabi snovi, ki niso prijazne ne človeku ne naravi. To so umetna škropiva in konzervansi. Dejstvo je, da se vsi strupi v sadju in zelenjavi vežejo na vlaknine, tako da lahko sokove pripravljamo tudi iz sadja in zelenjave, ki ni ekološko pridelana.
Če bi naši otroci bolje sprejemali različne okuse zelenjavnih sokov, bi bilo odlično in enostavno, a to največkrat ni tako. Zelenjava ima namreč veliko več različnih vitaminov in mineralov kot sadje. Nekoliko se ji približa le jagodičje. Sadje po naravi vsebuje več sladkorja kot zelenjava, a tudi korenček, buče in paradižnik so izredno sladki. Res je, da se bo večina zmrdovala nad zelenjavnimi sokovi, a poskusiti ni greh. No, malčki, ki so šele prijeli za žlico, pa se ga prav gotovo ne bodo branili. Za večje, ki bi si mimogrede lahko že sami pripravili kako čarovnijo, pa velja, da je mešanica korenčka z jabolkom ali pomarančo prava poživilna bomba. Sicer pa so odlične kombinacije zimskih sokov jabolka s pomarančami, jabolka z (rožnatimi) grenivkami, mešanica banan, jabolk in limone. A seveda ne za otroke do dopolnjenega prvega leta. Njih bomo pripravili kombinacijo jabolka s korenčkom ali jabolka z bananami. Le ena vrsta sadja se v sokovih ne obnese najbolje, to je sicer v vseh pogledih odličen kivi. Zdrobljena kivijeva semena namreč močno zagrenijo in če ga že vmešamo v sok, semena prej izločimo. K sreči otroci kivi na splošno dobro sprejemajo, pa naj bo manj ali bolj zrel. Če je le mogoče, pri napitkih ne uporabljajmo nobenih sladil, ampak izkoristimo naravno moč sadja. Zelo sladke so zrele banane, tudi jabolka, hruške, zrele marelice, breskve, slive, grozdje, jagode, pa suho sadje, kot so rozine, slive, smokve, marelice in datlji. Saj že vsi vemo, da je rafiniran beli sladkor živilo s praznimi kalorijami; organizmu daje samo energijo v obliki kalorij, toda brez kakršnih koli vitalnih snovi. Celo nasprotno, za presnovo sladkorja telo celo ropa, pobere jih imunskemu sistemu, živcem in možganom. Sladkorne molekule že v zelo kratkem času preplavijo kri, saj beli, prečiščeni sladkor sestavljajo majhne molekule, ki skozi črevesno steno brez odpora prodirajo v kri. Bodimo tudi previdni pri nakupu jogurtov in pudingov, preberimo deklaracijo in se prepričajmo, da izdelek ne vsebuje dodanega sladkorja. Res pa je, da odraščajoči otroci sami zahtevajo pijače, jogurte in pudinge, ki so jih navajeni iz vrtcev in šol. Tudi s tem, ko vsak dan malce drugače začinimo sokove ali mlečne napitke, dobi otrok občutek za pestrost okusov in kmalu bomo dočakali dan, ko nam bo kratkohlačnik postregel s fantazijskim napitkom.
5 okusnih in zdravih sokov za otroke z njihovimi recepti
Izdelki za dojenčke: Kaj izbrati?
Na trgu je na voljo veliko različnih izdelkov za dojenčke, od sadnih pirejev do piškotov in napitkov. Pri izbiri je pomembno biti pozoren na sestavo in priporočeno starost.
- Holle Sadni pire "Red Bee - z jabolkom, jagodami", 100 g: Primerno od 8. meseca dalje.
- Holle Sadni pire "Carrot Cat - s korenčkom, mangom, banano in hruško", 100 g: Primerno od 6. meseca dalje.
- Holle Demeter Baby pirini piškoti, 150 g: Primerno od 8. meseca dalje.
- MOGLi Bio "Quetschie" vrečka, borovnice in banana, 100 g: Primerno od 1. meseca dalje.
- MOGLi Bio "Quetschie" vrečka, banana in kakav, 100 g: Primerno od 1. meseca dalje.
- HiPP Bio riževi vaflji, Malina (30 g): Primerno od 8. meseca dalje.
- MOGLi Bio "Quetschie" vrečka, jagode in banana, 100 g: Primerno od 1. meseca dalje.
- MOGLi Bio "Quetschie" vrečka, maline in rabarbara, 100 g: Primerno od 1. meseca dalje.
- Holle Bio otroška hrana - krompir, buča & bučke zucchini Demeter, 190 g: Primerno od 6. meseca dalje.
Beggs BIO Napitek tropsko sadje: Ta napitek je namenjen otrokom od konca 4. meseca dalje, po priporočilu pediatra. Izdelan je deloma iz koncentrata in iz kaše, je pasteriziran in brez dodatkov glutena, laktoze in soli. Ponudite ga lahko nerazredčenega ali razredčenega z malo dojenčkove vode.
Prehranske vrednosti na 100 ml: Energija 271 kJ / 64 kcal; Maščobe 0,2 g, od tega nasičene maščobne kisline 0 g; Ogljikovi hidrati 14 g, od tega sladkorji 12 g; Vlaknine 0,8 g; Beljakovine 0,8 g; Sol 0,01 g; Natrij 0,003 g; Vitamin C 15 mg (60 %).
Pomembno opozorilo: Embalaže ne dajajte otrokom za igro. Navodila za uporabo: Pred uporabo premešajte. Ob odprtju mora pokrovček klikniti. Shranjevanje: Shranjujte pri sobni temperaturi. Po odprtju shranjujte v hladilniku in porabite v 48 urah. Minimalna trajnost do: glejte zadnjo stran embalaže.
Izogibanje pastem sodobne prehrane
Živimo v potrošniški družbi, ki je v želji po večji proizvodnji in nizkih cenah posegla po uporabi snovi, ki niso prijazne ne človeku ne naravi. To so umetna škropiva in konzervansi. Dejstvo je, da se vsi strupi v sadju in zelenjavi vežejo na vlaknine, tako da lahko sokove pripravljamo tudi iz sadja in zelenjave, ki ni ekološko pridelana. Tudi pri vodah z okusom, ki so v zadnjem času tako priljubljene, velja prebrati deklaracijo na hrbtni strani plastenke. Če že kupujemo pijače, je najboljša steklena embalaža.
Pri nakupih sokov bodimo pozorni na koncentracijo sadja. Izberimo raje sadni sok, ki ima stoodstotno vrednost sadja in ne vsebuje dodanega sladkorja. V sadnem nektarju je od 20 do 30 odstotkov sadnega deleža, preostalo sta sladkor in voda. Pri sadnih pijačah je vrednost sadja zgolj od šest- do 30-odstotna.
Bodimo pozorni tudi na to, kakšen prepečenec kupujemo. Prav tisti, ki ga oglašujejo kot ‘najboljšega za vašega dojenčka’, je najmanj primeren, saj vsebuje preveč sladkorja (nekateri vsebujejo celo več sladkorja kot krof).
Sol: Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, saj lahko to vpliva na razvoj ledvic in povzroči dehidracijo. Slanega okusa se lahko otroci že zelo zgodaj privadijo in prekomerno uživanje soli lahko privede do visokega krvnega pritiska kasneje v njihovem življenju.
Sladkor: Če hrana res ni zelo trpka, potem ne dodajajmo sladkorja. Otrok ne potrebuje sladic, zato mu v hrano in pijačo ne dodajajte sladkorja.
Pomembna živila in tveganja
Gluten: Pšenica, oves, ječmen in rž ne bi smela biti na krožnikih otrok pred 6. mesecem starosti. Ko kupujemo otroške kosmiče in prepečence pred 6. meseci starosti, se prepričajmo, da ne vsebujejo glutena. Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, oves, ječmen, ržena kaša, oves), v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Surova in mehko kuhana jajca: Jajc ne dajajmo otrokom pred 6. meseci starosti zaradi možnosti okužbe s salmonelo. Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti.
Školjke: Zaradi možnosti zastrupitve in alergij otrokom ne dajajmo školjk vsaj do 1. leta starosti.
Oreški: Uživanje nasekljanih in celih oreškov ni priporočljivo do 5. leta starosti zaradi možnosti zadušitve.
Med: Pred 1. letom starosti otrokom ne dajajte medu, saj lahko vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum, ki pri dojenčkih povzročijo botulizem.
Sadne kašice: Na sadnih kašicah, ki smo jih ocenjevali, je večinoma pisalo, da so namenjene dojenčkom od 4. meseca starosti dalje, na eni je pisalo od 6. meseca dalje. "Navedba, od katere starosti dojenčka se izdelek lahko uporablja, je zakonsko določena in ne sme biti nižja od 4 mesecev. Vendar ta navedba ni navodilo za prehrano dojenčka. Strokovnjaki namreč svetujejo, naj se sadje uvaja po dopolnjenem sedmem mesecu starosti oz. takrat, ko ste v dojenčkovo prehrano že uvedli dva obroka, sestavljena iz zelenjave, mesa in žit," pravijo. Za prehrano dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti strokovnjaki priporočajo izključno dojenje brez dodajanja drugih tekočin (vode, čaja in sokov). Po 6. mesecu se poleg dojenja postopoma uvaja dopolnilna prehrana (trdna in tekoča hrana poleg materinega mleka in mlečnih pripravkov). Smernice navajajo, naj se kot prvi obrok uvaja zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo), kot drugi obrok mlečno-žitna kaša (večerja) in kot tretji obrok žitno-sadna kaša (popoldanska malica). Nove obroke se dodaja v razmaku enega meseca.
Kaj so odkrili v kašicah? Dodajajo, da potrošniki lahko iz seznama sestavin hitro ugotovijo, da je sestava sadnih jabolčnih kašic lahko zelo različna. "Sadje predstavlja od dobrih 50 do 100 odstotkov izdelka. Le en od pregledanih izdelkov je narejen izključno iz jabolk, trem pa je poleg jabolk dodan vitamin C. Ostali izdelki pa vsebujejo še druge sestavine, najpogosteje: riževo moko in vodo. Aditiv smo opazili le v eni kašici, in sicer je dodana citronska kislina kot sredstvo za uravnavanje kislosti," je izpostavila pomen branja hranilne tabele in sestavin na izdelku prehranska strokovnjakinja Nika Kremić.
Z eno kašico tudi do 115 odstotkov dnevno priporočene količine sladkorja: Pogled na hranilno tabelo jabolčnih sadnih kašic razkrije, da vsebujejo največ ogljikovih hidratov, malo beljakovin in maščob in približno 1 g prehranskih vlaknin na 100 g kaše. "V večini kašice vsebujejo sladkor fruktozo iz jabolk in jabolčnega soka. En izdelek pa ima dodan tudi sladkor, kar še poveča količino sladkorjev v kašici, ki kot dodatek niso dovoljeni za dojenčke v večji količini, kot bi ga dojenček dobil v tem obroku z materinim mlekom. A materino mleko vsebuje približno 7 gramov sladkorja (laktoze) v 100 gramih mleka, medtem ko je bilo v pregledanih sadnih kašicah kar med 8,6 do 13 g sladkorja v 100 gramih izdelka," opozarja Kremićeva.
Kaj svetujejo? Sadne kašice vsebujejo preveč naravno pristnega sladkorja in niso primerne kot samostojen obrok, ampak le kot dodatek žitni kaši.
Previdnost pri zelo majhnih, trdih živilih
Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje). Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Izbira med ekološko in domačo pripravo
Za kašice iz ekološke pridelave veljajo še strožja pravila glede pesticidov. Pri hrani za male otroke, ki mora biti pripravljena in označena po pravilih in zakonih za hrano za male otroke, je najvišja dopustna meja vsebnosti ostankov pesticidov, uporabljenih v pripravi take hrane, 0,01 mg/kg izdelka. Zahteva je seveda strožja kot pri ostalih živilih. Med ocenjevanimi vzorci sadnih kašic je bilo šest vzorcev kašic iz ekološke pridelave (Frutek, Hipp, Despar, DM, Holle in Natur aktiv baby). Za te kašice poleg pravil za hrano za male otroke veljajo tudi pravila za pridelavo in predelavo ekoloških živil. Kot omenjeno, najvišja meja vsebnosti ostankov pesticidov v ekološkem živilu je meja detekcije, ne glede na to, ali je živilo opredeljeno kot hrana za male otroke ali ne. Tako lahko namesto otroške jabolčne kašice kupite ekološko jabolčno kašo, ki je cenovno bolj ugodna. Seveda pa jabolčno kašo lahko pripravite tudi sami.
Nasveti za starše
- Ne hitite s kašicami: Strokovnjaki do 6. meseca priporočajo izključno dojenje.
- Branje deklaracij: Vedno preberite seznam sestavin in hranilno tabelo na izdelkih.
- Izogibajte se dodanim sladkorjem in soli: Otrok ne potrebuje sladic in odvečne soli.
- Pestrost prehrane: Ponudite otroku čim bolj raznoliko hrano, da se bo navadil na različne okuse.
- Vztrajnost pri uvajanju novih živil: Če otrok zavrača novo živilo, mu ga ponudite večkrat, na nevsiljiv način.
Skrbna izbira živil in pijač ter postopno uvajanje novih okusov in tekstur je ključno za zdrav razvoj in dobro počutje vašega malčka.