Ščitnica, majhna metuljasta žleza, ki se nahaja pod grlom in obdaja sapnik, igra ključno vlogo pri uravnavanju številnih telesnih procesov. Njeno pravilno delovanje je bistveno za naše splošno počutje, energijo in zdravje. Vendar pa se vse več ljudi sooča s težavami, povezanimi s to pomembno žlezo, pri čemer so ženske po štiridesetem letu starosti še posebej prizadete. Zanimivo je, da imajo v Sloveniji kar 30 odstotkov žensk po štiridesetem letu težave s ščitnico. Registriranih je 150 tisoč ljudi, ki jim ščitnica deluje preveč ali premalo, toda po ocenah naj bi jih bilo še veliko več neodkritih. Razumevanje delovanja ščitnice in njenih potreb, vključno z vlogo folne kisline, je prvi korak k ohranjanju njenega optimalnega delovanja.
Kaj je ščitnica in kako deluje?
Ščitnica je majhna, a izjemno pomembna endokrina žleza, ki je odgovorna za regulacijo metabolizma v telesu. Izloča dva ključna hormona: tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Ti hormoni imajo širok spekter vplivov na telo, saj nadzorujejo hitrost presnovnih procesov, spodbujajo tvorbo beljakovin in povečujejo porabo kisika, kar posledično vodi do večje proizvodnje energije. Lahko bi rekli, da ta dva hormona dajeta življenjsko energijo, preprečujeta utrujenost, skrbita za budnost, obrazu dajeta svilnat in napet videz, učinkovito pomagata pri hujšanju in še bi lahko naštevali.
Tiroksin (T4) deluje kot "prebujalec celic", saj stimulira celična jedra k porabi zalog maščob. Trijodtironin (T3) pa deluje kot "črpalka", ki v celice prečrpa beljakovine in glukozo, kar dodatno prispeva k povečani energiji. Vendar pa samo delovanje ščitnice ni neodvisno; nadzoruje ga hipofiza v možganih, za pravilno delovanje pa je potrebno vsklajeno delovanje hipofize in hipotalamusa. Normalna koncentracija ščitničnih hormonov v krvi zagotavlja nemoteno potekanje telesnih procesov v celicah.
Diagnostika težav s ščitnico
Ugotavljanje, ali ščitnica deluje pravilno, ni vedno očitno in zahteva laboratorijske preiskave. Te preiskave običajno merijo raven tirotropnega hormona (TSH) v krvi. Če je raven TSH visoka, to pomeni, da ščitnica slabše deluje, saj TSH spodbuja njeno delovanje. Če ščitnica tvori premalo hormonov, je vidno povečana in upočasni delovanje telesa.
Simptomi in posledice nepravilnega delovanja ščitnice
Hipotiroidizem (prepočasno delovanje ščitnice):
Simptomi hipotiroidizma so pogosto zamenljivi z znaki depresije: počasnost, brezvoljnost, počasni miselni procesi, hripav in počasen govor, otopel izraz in zaspan videz. Srčni utrip je počasen, osebo nenehno zebe, zlasti starejši postanejo zmedeni in pozabljivi, kar lahko zamenjajo celo z demenco. Pogosto ljudje s preslabotnim delovanjem ščitnice občutijo mravljince in omrtvelost v rokah, lasje postajajo redki in suhi, površina kože pa je hrapava in suha, obraz pa zabuhel. Pri akutnem zmanjšanem delovanju ščitnice bolnik občuti bolečine ob požiranju in obračanju glave, ščitnica je občutljiva na dotik.
Včasih je za zmanjšano delovanje ščitnice vzrok v hipofizi, ki ne pošilja zadostnih signalov, ker je preobremenjena ali "prezaposlena" z nadledvično žlezo, jajčniki ali trebušno slinavko. V takih primerih je treba najprej pomagati hipofizi.
Hipertiroidizem (prekomerno delovanje ščitnice):
Pri čezmernem delovanju ščitnice se presnovna dogajanja zelo pospešijo. To se kaže kot pospešen in nereden srčni utrip, povišan krvni tlak, povečana živčnost in zmedenost. Bolnik se obilno poti, čuti vročino tudi v hladnem prostoru. Roke se mu tresejo, koža je vlažna, na golenih lahko opazimo zadebelitev. Muči ga nespečnost, oči so solzne in pordele, občutljive na svetlobo in izbuljene, veke pa nabrekle. Kljub nenehni lakoti bolnik hujša, pogosto ga muči driska.
Prekomerno delovanje ščitnice lahko sprožijo dolgotrajno hitenje in nenehni stresi. Po drugi strani pa dolgotrajna potlačena čustva, ko čutimo "jabolko v grlu", povzročijo upočasnitev delovanja ščitnice.
Vnetje ščitnice:
Ščitnica se lahko tudi vname. V nekaterih primerih vnetje ne vpliva na njeno normalno delovanje, lahko pa se razvije in povzroči zmanjšano delovanje. Ločimo tri vrste vnetja ščitnice: Hashimotov tiroiditis (avtoimunska bolezen), subakutni granulomatozni tiroiditis ter tihi limfocitni tiroiditis.
Hipotiroidizem (premalo aktivna ščitnica): simptomi, diagnoza in zdravljenje - Vprašajte medicinsko sestro | @LevelUpRN
Ključna hranila za zdravo ščitnico
Za optimalno delovanje ščitnice je ključnega pomena ustrezna preskrba z določenimi hranili.
Jod: Kar dve tretjini hormona tiroksina je sestavljeno iz joda. Pomanjkanje joda ima resne posledice: povečanje ščitnice (golšavost) kot prvi znak, pomanjkanje elana, življenjskih pobud, močna potreba po spanju, mrazi, hladne roke, suha koža, depresija, bolečine v prsih in slaba koncentracija. Joda je največ v morski vodi, ob morski obali tudi v zraku, ter v rastlinah, ki rastejo v bližini morja. Alge, ribe (sardele, skuše, vahnje, losos) in morski sadeži so bogati z jodom. Najdemo ga tudi v špinači, ohrovtu, koruzi, polnovrednih žitih, jabolkih, hruškah, lanenem semenu in kislem zelju. Vendar pa nekatere snovi v surovem zelju, repi in ohrovtu, pa tudi arašidi in soja, lahko zavirajo absorpcijo joda, zato naj bi jih osebe s pomanjkljivim delovanjem ščitnice uživale kuhane ali dušene.
Selen: Selen sodeluje pri pretvorbi joda v ščitnični hormon. Najdemo ga v rdečem zelju, krompirju, korenju, poru, žitnih kalčkih, čebuli, česnu, paradižniku, brokoliju, rjavem rižu, kolerabi, morski hrani, tunini, morskem listu, jetrih, brazilskih in indijskih oreščkih, orehih, rozinah, pomarančah in otrobih. Selen je ključen za encim dejodinazo, ki uravnava delovanje ščitnice.
Mangan: Poleg joda je mangan zelo pomemben za tvorbo tiroksina. Pomanjkanje mangana se lahko kaže kot šumenje v ušesih ter omotica in vrtoglavica. V naravni obliki ga najdemo v polnovrednem kruhu, lešnikih, makadamskih orehih, kokosovi moki, mandljih, indijskih oreščkih, soji, rjavem rižu, zelenem čaju, zeleni zelenjavi, grahu in rdeči pesi.
Tirozin: Ščitnični hormoni so beljakovinski hormoni, zato ščitnica potrebuje beljakovine. Tiroksin je sestavljen iz dveh tretjin joda in ene tretjine tirozina. Tirozin je aminokislina, ki je gradnik beljakovin. Dobri viri tirozina so goveje meso, ribe, perutnina, tofu, pust sir, koruzna moka, jajca, mleko, riž, rž, sezamovo seme, goveja jetra, svinjina, sojina moka, grah, mandlji, avokado, banane, fižol, skuta in bučna semena.
Vitamini B kompleksa: Številni vitamini B kompleksa so nepogrešljivi za delovanje ščitnice. Med njimi izstopajo B2, B3, B6, B12, folna kislina in biotin. Ti vitamini sodelujejo pri številnih presnovnih procesih in zagotavljajo energijo. Vitamin B2 najdemo v pivskem kvasu, mleku, jetrih, jajcih, govedini, ribah, jogurtih in fižolu. Vitamin B3 je v piščancih, jetrih, svinjini, polnovrednih žitih, datljih, suhih figah in pšeničnih kalčkih. Vitamin B6 je v pivskem kvasu, kalčkih, govejih jetrih, govedini in bananah, tudi v soji, arašidih in zelju. Vitamin B12 je v govedini, jetrih, svinjini, jajcih, ribah, mleku in mlečnih izdelkih. Biotin je v govejih jetrih, rumenjaku, sojini moki, mleku, rižu in arašidnem maslu.
Vitamin E: Ta vitamin je pomemben pri presnovi, vendar morajo biti previdni tisti, katerih ščitnica prekomerno deluje. Ti smejo začeti z majhnimi odmerki vitamina E in jih le postopoma povečevati. Vitamin E najdemo v pšeničnih kalčkih, sončničnem semenu, lešnikih, mandljih, pinjolah, avokadu in špinači.
Antioksidanti: Molekule ščitničnih hormonov so zelo občutljive na proste radikale. Za zaščito pred njimi je ključen vnos antioksidantov, kot so karotenoidi, flavonoidi, vitamin C, vitamin E in bioflavonoidi.
Vloga folne kisline
Folna kislina, znana tudi kot folat ali folacin, je oblika vitamina B9. Obstajata sintetična oblika (folna kislina), ki jo najdemo v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih, ter naravna oblika (folati), ki jo vsebujejo številna naravna živila, zlasti zelena listnata zelenjava.
Folna kislina in folati sodelujejo kot kofaktorji pri ključnih enoceličnih presnovnih reakcijah, vključno z biosintezo purinov, pirimidinov in metionina. Sintetična folna kislina se v telesu pretvori v biološko aktivno obliko, imenovano folati. Folna kislina se absorbira v dvanajstniku in tankem črevesju, nato pa se v telesu pretvori v 5-metiltetrahidrofolat, ki je glavna transportna oblika v krvi.
Folna kislina in nosečnost
Posebej pomembna je vloga folne kisline za ženske, ki načrtujejo nosečnost. Napake nevronske cevi, kot sta spina bifida in anencefalija, se pojavijo že v zelo zgodnjih fazah nosečnosti (25-29 dni po zanositvi). Zato je ključnega pomena, da ženske s folno kislino začnejo nadomeščati že pred zanositvijo, idealno tri mesece pred načrtovano nosečnostjo. S tem se zmanjša možnost za nastanek anomalij ploda, kot so prirojene bolezni srca, težave s sečili, napake udov in pediatrične oblike raka. Folna kislina je namreč ključna za proizvodnjo in vzdrževanje novih celic, kar je še posebej pomembno v zgodnjih embrionalnih in fetalnih obdobjih, ko poteka hitra delitev celic.
V primeru nosečnosti ali načrtovanja le-te je pomembno izbrati ustrezno obliko folne kisline. Če je ščitnica zdrava, je običajno priporočljiv Femibion, ki vsebuje aktivno obliko folne kisline. V primeru bolezni ščitnice, zlasti pri prekomernem delovanju, pa je lahko bolj primeren Tifol, saj jod v Femibionu morda ni optimalen za delovanje bolne ščitnice. V dvomih je vedno najbolje, da se posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom.
Druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na ščitnico
Poleg hranil in hormonov obstaja še več dejavnikov, ki lahko vplivajo na delovanje ščitnice:
- Prebava: Za pravilno razgradnjo beljakovin na aminokisline, ki so gradniki ščitničnih hormonov, je potrebna zadostna želodčna kislina. Po 35. letu starosti se pogosto zmanjša njena količina. Izogibanje beli moki, belemu rižu in enostavnim sladkorjem ter pitje limoninega ali jabolčnega soka pred obrokom lahko pomaga spodbuditi izločanje želodčne kisline.
- Celična membrana: Za optimalen vstop ščitničnih hormonov v celice je pomembna prepustnost celične membrane in membrane mitohondrijev. To lahko dosežemo z dopolnjevanjem z esencialnimi maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6.
- Stres: Kronični stres povzroča povečano tvorbo stresnih hormonov, kot je kortizol, kar lahko ovira delovanje hipofize in posledično ščitnice. Adaptogeni, kot so čaga, rožni koren, elevterokok in resasti bradovec, lahko pomagajo telesu pri prilagajanju na stres.
- Hormonsko neravnovesje: Neravnovesje drugih hormonov, kot so progesteron, estrogen in testosteron, lahko negativno vpliva na delovanje ščitnice.
- Težke kovine in toksini: Težke kovine (npr. živo srebro iz amalgamskih zalivk) in fluoridi lahko negativno vplivajo na ščitnico. Mobilni telefoni, zlasti v bližini glave, lahko sproščajo živo srebro iz amalgamskih zalivk in neposredno škodijo ščitnici.
- Zdravila: Nekatera zdravila imajo lahko škodljive stranske učinke na ščitnico, ki jih zdravniki ne vedno povsem poznajo.
- Prekomerno uživanje prehranskih dopolnil: Klinične študije potrjujejo, da lahko pretirano uživanje prehranskih dopolnil, zlasti nepravilen izbor in preveliki odmerki, povzroči celo nepopravljivo škodo.
Podpora ščitnici z naravnimi sredstvi
Poleg uravnotežene prehrane obstajajo tudi naravna prehranska dopolnila, ki lahko podprejo delovanje ščitnice. Izdelek TiroKontrol®, razvit v Sloveniji, vsebuje kombinacijo zelišč, L-tirozina, vitaminov in mineralov ter slovensko naravno učinkovino iz lubja bele jelke (abigenol). Namenjen je podpori premalo delujoče ščitnice, izboljšanju energije, zbranosti, presnove ter zdravja las in nohtov. Uporaba TiroKontrola je varna tudi ob jemanju sintetičnih zdravil za ščitnico, saj ne zmanjšuje njihovega delovanja, ampak jih podpira pri pretvorbi v aktivnejšo obliko T3.
Zaključek
Ščitnica je ključnega pomena za naše splošno zdravje in dobro počutje. Razumevanje njenega delovanja, prepoznavanje simptomov nepravilnega delovanja ter zagotavljanje ustrezne preskrbe s ključnimi hranili, vključno s folno kislino, so bistveni koraki k ohranjanju njenega optimalnega delovanja. V primeru težav se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom.