Skrb za ustno higieno pri najmlajših je ključnega pomena za njihov celostni razvoj in prihodnje zdravje. Od prvih trenutkov po izrastku prvega zobka do obdobja, ko otroci prevzamejo popolno samostojnost pri ščetkanju, starši igrajo nepogrešljivo vlogo. Vse od izbire ustrezne zobne ščetke in paste do pravilne tehnike čiščenja in pomena rednih obiskov pri zobozdravniku, je vsak korak pomemben za preprečevanje zobne gnilobe, ohranjanje zdravih mlečnih zob in zagotavljanje pravilnega razvoja stalnih zob.
Začetki ustne higiene: Od prvega zoba do samostojnega ščetkanja
Ustna higiena se prične najkasneje ob izraščanju prvega zoba, da se otrok čim prej privadi rutine dobre ustne higiene. V prvih mesecih življenja, ko še ni zobkov, je priporočljivo po vsakem hranjenju nežno očistiti dlesni dojenčka z mehko, dlesnim prilagojeno otroško zobno krtačko, naprstnikom ali s krpico. Ko izraste prvi zobek, običajno okoli šestega meseca starosti (najpogosteje prvi spodnji sekalci), je čas za uporabo otroške zobne ščetke z majhno glavo. V tem obdobju je priporočljiva uporaba zobne paste s 500 ppm fluoridov. Pasta naj bo na ščetki v velikosti graha, saj otrok še ne zna izpljuniti paste, in tudi če jo malo zaužije, ni nič narobe. Zobe je treba umivati toliko časa, da umijete vse zobe z vseh strani. Pri umivanju naj otrok leži ali pa najdite položaj, ki vam ustreza, da imate dober pogled v otrokova usta.
Med 12. in 24. mesecem starosti malčku zobke ščetkajte vsaj dvakrat na dan. Najbolj primeren čas je po zajtrku in pred večernim spanjem, najbolje pol ure po obroku, da se sklenina obnovi. V tem obdobju je pomembno omejiti pitje sladkih sokov in uživanje sladkarij. Sesanje palca ali dude lahko povzroči migracijo sekalcev, kar lahko povzroči nepravilen ugriz.
Po 24. mesecu starosti otroka navajajte na samostojno ščetkanje zob. Kljub temu, da si malček že nekako umije zobe, mu na koncu dodatno še sami umijte zobe. Še vedno je pomembno, da ste mu v oporo in da nadzorovano umivanje zob poteka vsaj do pubertete. To lahko storite z rednim spremljanjem in nenehnim spodbujanjem. Pomembno je tudi, da ste otroku zgled. Pri tej starosti otrok že ve, kako si je treba pravilno ščetkati zobe, vendar na to pogosto pozabi in je nemotiviran. Priporočljivo je, da čim pogosteje preverjate kakovost ščetkanja. Prav tako je zelo koristno, da se z otroki redno pogovarjate in jim pojasnite, kaj točno se lahko zgodi, če zanemarijo ustno nego.
Izbira pravih pripomočkov: Zobna ščetka in pasta za najmlajše
Otroška zobna ščetka ni enaka odrasli! Ker so dojenčkova, oziroma otrokova, usta majhna, je potrebno uporabljati zobne ščetke za otroke, ki so praviloma manjše in mehkejše. Otroška ščetka mora biti zaobljena, s kratkimi, mehkimi in ozkimi ščetinami. Na otroški ščetki naj ne bo več kot treh vrst ščetin, sicer je preširoka. Zaradi manjših glav ščetk so te varnejše za uporabo, njihova mehka in gosta vlakna pa so nežna do dlesni in sklenine. Različne elektronske ščetke za majhne otroke niso primerne, dokler niso pod nadzorom staršev.
Ustrezna otroška zobna pasta mora biti nežna, vendar učinkovita in brez škodljivih sestavin. Poleg tega naj bo slastnega okusa. Zobne paste Curaprox vsebujejo le najnujnejše sestavine za zaščito zob in občutljive ustne sluznice ter so brez natrijevega lavrilsulfata, triklosana in mikroplastike. Vsebujejo encime, ksilitol in naravne arome. Fluorid je ključna sestavina za remineralizacijo sklenine in krepitev zob. Zobna pasta, ki jo uporabljate v obdobju od drugega do šestega leta otrokove starosti, naj vsebuje 1000 ppm fluoridov. Koncentracija fluorida v zobni pasti za otroke stare od 6 do 12 let naj bo 1000 ppm, za otroke starejše od 12 let, mladostnike in odrasle pa je lahko do 1450 ppm. Po ščetkanju naj se usta splahnejo z majhno količino vode. Bolje so tiste paste, ki niso sadnega okusa, saj zobne paste s sadnim okusom lahko vsebujejo sadne kisline, ki lahko povzročajo skelenje zob in kislinsko erozijo. Otroka čimprej naučite, naj ne požira zobne paste. Dovoljšnja količina zobne paste je v velikosti graha.
Otroška zobna pasta emmi-dent je primerna za otroke, ki potrebujejo nežno in učinkovito nego zob. emmi-dent zobna pasta vsebuje sestavine, ki so specifično zasnovane za občutljive otroške zobe in dlesni ter ne vsebujejo agresivnih kemikalij. Zagotavlja nežno in učinkovito čiščenje ter skrbi za zdrave zobe in dlesni na otrokom prijazen način. emmi-dent zobna pasta vsebuje sestavine za nežno čiščenje, brez drgnjenja, kar je pomembno za občutljive otrokove zobe in dlesni.
Pravilna tehnika čiščenja in pomoč staršev
Preden začnemo z umivanjem zob našemu malčku, vedno najprej zmočimo krtačko. V usta s krtačko prihajamo od strani, nikoli od sredine in vedno s hrbtnim delom krtačke. V ustih krtačko zasukamo, da pridejo ščetine naprej. Umivamo sistematično in vedno po istem vrstnem redu, končamo vedno tam, kjer smo začeli, v začetnem položaju. Umivanje vedno začnemo na zunanji strani zob, tako da ščetkamo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Nato ščetkamo notranjo stran zob in na koncu še zobne ploskve. Ko ščetkamo zobe, vedno ščetkamo od dlesni proti zobu, optimalno pod kotom 45 stopinj. Vse zobne ploskve je treba očistiti, enako velja za zgornji in spodnji zobni lok. Čas čiščenja se podaljšuje s starostjo otroka, pri čemer je 2 minuti priporočljiva dolžina. Najpomembnejše je mehansko čiščenje.
Tehnika ščetkanja zob
Ko je otrok dovolj star, ga počasi začnemo navajati na samostojno čiščenje zob. Začnemo tako, da skupaj držimo ščetko (naša roka je položena čez otrokovo) in mu pomagamo pri gibih in pri smeri čiščenja zob. Naš nadzor s časom zmanjšujemo in ko smo prepričani, da bo čiščenje zob lahko opravil sam in dovolj temeljito, mu to nalogo tudi prepustimo. Vendar je naloga staršev, da na koncu preverijo, ali je otrok res temeljito očistil zobe. Seveda pa lahko še vedno, kadar je potrebno, starši pri čiščenju zobkov priskočimo na pomoč.
Raziskava v Sloveniji je pokazala, da 60% staršev le občasno pomaga otrokom čistiti zobe. Zobozdravniki svetujejo, da bi morali starši otrokom dodatno čistiti zobe najmanj do sedmega leta, nekateri celo menijo, da do 12. leta. Otrok je že dovolj zrel, da lahko sledi rutini in si samostojno ščetka zobe. V večini primerov pa otroci pri tej starosti še vedno potrebujejo pomoč staršev. Nadzorovano umivanje zob je pomembno in zaželeno do pubertete.
Če so zobki v zelo tesnem kontaktu, potem z zobno ščetko ne moremo dobro očistiti medzobnih prostorov. V takšnih primerih je priporočljivo, da starši uporabite zobno nitko in otroku enkrat na dan, najbolje zvečer, očistite tudi medzobne prostore. Zobne nitke nikar ne dajajte otroku, ker se z njo lahko poškoduje. Enako morate paziti tudi starši, da ne boste nitke pregrobo potisnili med zobka in pri tem poškodovali dlesni. Zobna nitka ob nepravilni uporabi deluje kot nožek.
Prehrana, karies in posebna stanja zob
Pravilno izraščanje zobkov je ključnega pomena. Zelo pomembno je, da zobozdravnik od začetka poleg zobkov spremlja tudi celotno čeljustno votlino s kostmi, pravilno vraščenost in razvade - duda, steklenička, prst, sesanje različnih predmetov. "Vse to vpliva na nepravilnost tako obraza kot zob (podaljšanje brade in odmaknjeni zobje ali odprti griz)," pojasni Simona Velkavrh Kirn. Zelo veliko otrok ima dudo, vendar po 6. mesecu starosti otroka vsi tujki v ustih - duda, prst in steklenička - motijo naravno gibanje jezika ter naraven razvoj čeljustnic in pravilen razvoj govora. Zaradi sesanja prsta ali dude nastane odprti griz. "Prav tako sta sladka in slana hrana ter pijača škodljivi za otroške zobke, saj spodbujajo rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Tudi nepravilno dihanje in drža odprtih ust ponoči vplivata na razvoj zgornje in spodnje čeljusti, kar se pozna dolgoročno, ker se kosti nepravilno razvijajo. Če otrok diha skozi usta, je treba poiskati vzroke za to. V primeru, da gre za razvado, jo je treba odpraviti. V tem primeru lahko otroka opozarjate naj zapre usta, da jeziček na nebo, za sprednje zgornje zobke," svetuje Simona Velkavrh Kirn.
Starši, s slabšim zdravjem ustne votline, pogosto prenašajo bakterije v ustno votlino svojih otrok. Bakterije povzročijo karies in bolezni dlesni. Mikroorganizmi se lahko širijo preko prenosa hrane, z uporabo istih zobnih ščetk ali jedilnega pribora.
Kako preprečujemo zobno gnilobo:
- Pred spanjem in po čiščenju zobkov dajemo otroku zgolj vodo.
- Po pitju sladkih pijač je potrebno usta sprati z vodo.
- Za malico naj otrok poje zdrav prigrizek.
- Otrokom ne dajajte gaziranih, sladkanih pijač, vod z okusom in energijskih pijač.
Statistika zdravja ustne votline otrok: 15 % otrok v Evropi že pred dopolnjenim sedmim letom starosti dobi prvo zalivko, kar 9 % otrok pa v tem času že izpulijo zob. Krivdo v veliki meri nosijo starši, in sicer zaradi presladke hrane (28 %) in nepravilnega čiščenja zob (23 %). Čeprav je več kot polovica otrok že slišala za dobre navade čiščenja zob, pa teh navad niso osvojili; pri tem si skoraj tretjina (32 %) otrok čisti le sprednje zobe in pozablja na zadnje, kar pa lahko pripelje do zobozdravstvenih posegov pri majhnih otrocih.
Prvi znaki začetnega kariesa so bele kredaste lise, ki navadno sledijo poteku dlesni na lični ali ustnični strani zob, kot tudi na griznih ploskvah kočnikov. So beli do rjavkasti madeži, ki se ne dajo odstraniti. Te lahko opazite sami. Začetne kariese griznih in stranskih ploskev zob boste težko prepoznali.
Če je zobozdravnik pri vašem otroku ugotovil hipomineralizacijo, so pregledi pri njem nujni, saj težave lahko zelo hitro napredujejo. Hipomineralizacija je stanje, ki prizadene zunanjo plast (sklenino) otrokovih zob. Pojavi se zaradi motenj v razvoju zob bodisi med nosečnostjo bodisi v prvih dveh letih življenja. Motnje so lahko posledica pogostih prehladnih obolenj ali jemanja antibiotikov med nosečnostjo, prezgodnjega poroda, pogoste ali hude bolezni v prvih dveh letih otrokovega življenja, dioksinov v materinem mleku ali brez znanega vzroka. Zaradi hipomineralizacije je zobna sklenina mehkejša in zato bolj nagnjena k zobni gnilobi in propadanju zob. Za hipomineralizirane zobe so značilne kredasto bele ali rumene lise ter povečana preobčutljivost. Hipomineralizacija pri mlečnih zobeh najpogosteje prizadene druge mlečne kočnike. Pri stalnih zobeh hipomineralizacija najpogosteje prizadene prve stalne kočnike in sprednje sekalce. To stanje je znano kot hipomineralizacija kočnikov in sekalcev (s kratico MIH, iz angl. Molar and Incisor Hypomineralization). Stalni kočniki so zaradi hipomineralizacije lahko podvrženi propadanju, medtem ko je pri sprednjih sekalcih hipomineralizacija le estetska težava. Zdravljenje je odvisno od resnosti klinične slike in bolnikovih simptomov. Pri blago hipomineraliziranih mlečnih kočnikih so možne bele zalivke, vendar pogosto niso najboljša ali trajna rešitev, saj se ne morejo učinkovito vezati na hipomineralizirane zobe. Pri stalnih kočnikih je zdravljenje odvisno od stopnje hipomineralizacije.
Pomen rednih zobozdravniških obiskov
Prvi stik otroka z zobozdravnikom je zelo pomemben za otrokovo poznejše stališče do zobozdravstva. Na tem mestu ste starši tisti, ki ustvarite pogled na odnos do pomena oralne higiene in zdravja zob. Navade, ki jih starši privzgojite, pa otroci lažje obdržijo za vse življenje. Zato je doslednost ključna, tako pri umivanju kot tudi pri rednih zobozdravniških obiskih.
Na splošno ima otrok mlečne zobe od 7 do 12 let, nato jih nadomestijo stalni. V tem času je pomembno, da za mlečne zobe dobro skrbimo, da jih lahko v naravnem vrstnem redu nadomestijo ustrezni stalni zobje. Če vaš otrok izgubi mlečni zob zaradi kariesa ali poškodbe, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do nepravilnega premika stalnih zob. Zaradi tega bo v prihodnosti potrebno ortodontsko zdravljenje.
Otrok naj gre na pregled k zobozdravniku, četudi nima težav. Obisk zobozdravnika, ko otroku začnejo izraščati prvi zobje, je obdobje, ko se gradi osnovno zaupanje. Starši pa se seznanimo s pravilnim ščetkanjem zob in pomenom čiščenja ter zdravimi prehranjevalnimi navadami. Po tretjem letu starosti je otrok že tako razvit, da lahko sedi na zobozdravniškem stolu ter drži usta odprta. Poleg tega je besedni stik lažje navezati in tako lahko spoznava zobno ordinacijo, se seznani z zobozdravstvenimi pripomočki ter vzpostavi osnovno zaupanje do zobozdravstvenega osebja. Pozitivna izkušnja v tem obdobju je pomembna tudi, če otrok nima karioznih zob, saj obisk pri zobozdravniku sprejema kot pozitivno izkušnjo, polno pohval in nagrad (štampiljke, pobarvanke), starši pa se seznanite s posebnostmi v otrokovi ustni votlini (npr. močno razbrazdane grizne ploskve, ortodontske nepravilnosti, začetni kariesi). Prav tako zobozdravnik opozori na mesta, kjer ni dovolj natančno očiščeno ali je pri otroku prisotna razvada, ki onemogoča pravilen razvoj ustne votline ter vas seznani z zdravim načinom prehranjevanja. Ohranjanje zdravih mlečnih zob je pomembno za žvečenje, ohranjanje prostora za stalne zobe ter pravilen razvoj čeljusti.
Tako zobozdravniki kot starši si želimo otrok z zdravimi in lepimi zobmi. Nasmejan, zadovoljen otrok, ki sodeluje pri pregledu in vesel odide iz zobne ambulante, nam prinaša zadovoljstvo in misel, da smo na pravi poti. Otrok, ki se ne boji našega dela, bo lažje sprejel čiščenje zob kot del vsakodnevne rutine, zobozdravnikove besede pa bodo bolje slišane in bodo imele večjo težo kot besede staršev.