Slovenija je s 1. aprilom 2023 stopila na pot pomembnih sprememb na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov. Novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) prinaša korenite spremembe, ki ciljajo na bolj enakopravno delitev bremen in koristi med staršema, s tem pa k boljši podpori družinam ter olajšanju ponovne vključitve žensk na trg dela. Ključne spremembe se nanašajo na podaljšanje in prerazporeditev starševskega dopusta, višje nadomestilo za starševstvo ter prilagoditve pri delu s krajšim delovnim časom in delnem plačilu za izgubljeni dohodek. Te novosti se nanašajo na starše otrok, rojenih po 1. aprilu 2023, medtem ko se nekatere druge spremembe, kot so višje starševsko nadomestilo in podaljšanje obdobja krajšega delovnega časa, uporabljajo že od omenjenega datuma naprej, tudi za starše otrok, rojenih pred njim.
Izenačitev neprenosljivega starševskega dopusta: 60 dni za oba
Ena najpomembnejših novosti je izenačitev pravic obeh staršev glede neprenosljivega starševskega dopusta. Po novem bosta imela oba starša na voljo po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Do sedaj je to pravico uživala le mama, ki je imela na voljo 30 dni. Minister Luka Mesec poudarja, da "izkušnje iz tujine kažejo, da se očetje, ki jim pripada neprenosljiv starševski dopust, zanj pogosteje odločijo. To pomeni, da se bolj intenzivno in pogosteje vključujejo v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, kar je eden od namenov sprememb." Ta sprememba naj bi spodbudila očete k aktivnejšemu sodelovanju pri skrbi za novorojenčka že v prvih mesecih njegovega življenja, kar prispeva k bolj enakopravni delitvi družinskih obveznosti.
Prerazporeditev starševskega dopusta: Skupaj 160 dni za oba
Po noveli zakona starševski dopust za oba starša odslej znaša 160 dni. Očetovski dopust se je s 30 dni skrajšal na 15 dni, medtem ko se je starševski dopust podaljšal na 160 dni. Ključno je, da ima oče sedaj 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Preostalih 100 dni očetovskega dopusta lahko še vedno prenese na mater, kar pomeni, da lahko mati izkoristi skupno 260 dni starševskega dopusta (svojih 160 dni plus 100 prenesenih dni od očeta). Enako pravilo velja tudi v obratnem primeru: kadar mati prenese vseh 100 dni starševskega dopusta na očeta, lahko oče izkoristi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.
Primer 1 (po starem):
- Otrok se rodi 10. 3. 2023.
- Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta.
- Oče izrabi 30 dni očetovskega dopusta (prvih 15 dni do enega leta starosti otroka, preostalih lahko do konca prvega razreda OŠ).
- Starševski dopust v trajanju 130 dni oče prenese na mater, in ona izrabi 260 dni starševskega dopusta.
Primer 2 (po novem):
- Otrok se rodi 10. 4. 2023.
- Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta (ni sprememb).
- Oče izrabi 15 dni očetovskega dopusta do tretjega meseca starosti otroka.
- Starševski dopust v trajanju 100 dni oče prenese na mater, in ona izrabi 260 dni starševskega dopusta.
- Oče izrabi svojih neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta kadarkoli od rojstva otroka (lahko istočasno z mamo) in najkasneje do osmega leta starosti otroka.
Višje starševsko nadomestilo za boljši finančni položaj
Novela prinaša tudi pomembno spremembo pri določanju najvišje višine starševskega nadomestila. Medtem ko je to nadomestilo že doslej znašalo 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo spremenila definicija povprečne plače, ki bo podlaga za izračun. Ta ne bo več nominalno določena v zakonu (trenutno 4.239,92 evrov bruto), temveč se bodo podatki pridobivali s Statističnega urada za preteklo leto (trenutno 5.059,80 evrov bruto). To pomeni, da se bo najvišje starševsko nadomestilo dvignilo. Staršem, ki imajo to omejitev, ni potrebno vložiti nove vloge; višje izplačilo bo avtomatično, predvidoma v maju. Finančne posledice za izboljšanje položaja staršev in njihovih otrok skupaj letos znašajo 13,17 milijona evrov, leta 2024 pa se pričakuje 19,86 milijona evrov.
Krajši delovni čas do osmega leta otroka: Večja fleksibilnost za oba starša
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo po noveli podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, medtem ko je bilo do sedaj to obdobje omejeno do zaključka prvega razreda osnovne šole. Pomembna novost je tudi, da bosta krajši delovni čas zaradi varstva otroka po novem lahko koristila oba starša hkrati. Do sedaj je to pravico lahko izkoristil le eden od staršev. Kljub temu skupna tedenska obremenitev pri delu s krajšim delovnim časom ne sme preseči 20 ur, kot je bilo tudi doslej. S tem se zagotavlja večja fleksibilnost za starše pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti. Enoletne neprenosljivosti, ki je veljala za krajši delovni čas, ne bo več. Statistični podatki iz januarja 2023 kažejo, da je s krajšim delovnikom delalo 13.647 staršev, od tega le 334 očetov in 13.313 mater, kar poudarja pomen spodbujanja očetov k večjemu vključevanju v nego in varstvo otrok.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID): Podpora za starše otrok s posebnimi potrebami
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) je namenjeno staršem, ki prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s hudo motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Po novem se bo obseg DPID-ja povečal, saj ga bodo lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, a kljub temu nekaj časa preživijo doma. V primeru, da je otrok v zavodu z celodnevno brezplačno oskrbo, je eden od staršev lahko upravičen do DPID-ja tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, pod pogojem, da je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni preživel doma in da so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Celotni znesek DPID-ja se bo dvignil z višine minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.
Starševsko varstvo in samozaposlene osebe: Pravice in obveznosti
Ureditev porodniškega dopusta in pravic samozaposlenih med porodniškim dopustom je podrobno opredeljena v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Porodniški dopust, ki traja 105 dni in se ne sme prekinjati, se običajno prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. V tem času samozaposlena oseba ne sme opravljati dela. Po preteku porodniškega dopusta sledi starševski dopust. Samozaposlena oseba mora za uveljavljanje pravice do materinskega dopusta in nadomestila obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta ali največ 60 dni pred porodnim rokom. Če je vloga oddana kasneje, se dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje ali rojstva otroka.
Za samozaposlene osebe je ključno, da so dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovane za starševsko varstvo. V času prejemanja nadomestila so upravičenci obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec sam, prispevek delodajalca pa Republika Slovenija.
Pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija za nadzor delovnih razmerij ugotovi, da oseba med izrabo dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. V takem primeru mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila z obrestmi. Inšpektorat za delo lahko sproži nadzor po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave in preverja spoštovanje pravic do porodniškega dopusta, pravilnost izplačil nadomestil, izpolnjevanje zakonskih pogojev ter dejansko opravljanje dela med dopustom. Pri samozaposlenih osebah inšpektorat preverja, ali opravljajo delo v obsegu, ki bi pomenil redno poslovanje in s tem kršitev pravil o porodniškem dopustu.
V primeru nepravilnosti lahko inšpektorat izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen. Če FURS ugotovi kršitev pravil glede prejemanja denarnega nadomestila, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni, ter sproži dodatne postopke za ugotavljanje davčnih nepravilnosti.
Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje, lahko tudi z zaposlitvijo osebe za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih. V primeru specifičnih vprašanj je priporočljivo, da se posvetujejo z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.
Statistika in cilji: Večja vključenost očetov
Statistični podatki kažejo, da kljub obstoječi možnosti za enakovredno delitev starševskega dopusta, slednjega v veliki večini izrabljajo ženske. Leta 2020 je starševski dopust izkoristilo 17.987 žensk in le 820 moških. Podobno velja za nego bolnih družinskih članov, kjer so ženske leta 2021 izkoristile 82 odstotkov vseh dni dopusta, moški pa le 18 odstotkov. Te statistike poudarjajo potrebo po spremembah, ki bi spodbudile očete k večji vključenosti v skrb za otroke in bolne družinske člane, s čimer bi se zmanjšale negativne posledice za karierno pot žensk. Novela zakona je korak v tej smeri, saj z izenačitvijo neprenosljivega dopusta in večjo fleksibilnostjo pri delu s krajšim časom cilja na bolj uravnoteženo delitev družinskih obveznosti.
Podaljšanje obdobja koriščenja starševskega dopusta in krajšega delovnega časa
Poleg sprememb pri samem trajanju in prerazporeditvi dopusta, novela zakona prinaša tudi podaljšanje obdobja, v katerem je mogoče koristiti starševski dopust in delati krajši delovni čas. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se podaljšuje do osmega leta otrokove starosti, medtem ko je bilo do sedaj to obdobje vezano na zaključek prvega razreda osnovne šole. Prav tako se podaljšuje obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti, namesto do zaključka prvega razreda. To omogoča staršem večjo fleksibilnost pri načrtovanju svoje kariere in družinskega življenja v daljšem časovnem obdobju.
Dodatne spremembe in podpora družinam
Novela prinaša tudi nekatere druge prilagoditve, ki izboljšujejo položaj staršev in otrok. Tako se bo dvignil celotni znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače. Prav tako se bo poenostavil postopek za dodelitev dodatka za veliko družino, ki ga bodo po novem lahko po uradni dolžnosti prejeli tudi upravičenci do državne štipendije, s čimer se odpravljajo nepotrebne administrativne ovire. Predlog novele zakona o vrtcih pa med drugim predvideva odpravo določbe o 20-odstotnem povečanju otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki ne obiskujejo vrtca, saj naj bi bilo v vrtcih dovolj prostora.
S temi obsežnimi spremembami Slovenija sledi evropskim direktivam in krepi svojo zavezanost k ustvarjanju okolja, ki podpira družine, spodbuja enakopravnost spolov pri delitvi družinskih obveznosti in omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vseh njenih članov.
tags: #se #lahko #porodniska #spremeni