Pljučnica, znana tudi kot pnevmonija, je resno vnetje pljuč, ki ga povzročajo različni mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi in glivice. Ta bolezen lahko prizadene le del pljuč ali celotno pljučno tkivo, njeni klinični znaki in potek pa se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika. Čeprav lahko pljučnica prizadene ljudi vseh starosti, je še posebej nevarna za dojenčke, starejše ter posameznike z oslabljenim imunskim sistemom. V nerazvitih državah je pljučnica najpogostejši vzrok smrti otrok do petega leta starosti, saj letno za to boleznijo umre več kot dva milijona predšolskih otrok. Kljub temu je v razvitem svetu smrtnost zaradi pljučnice nizka, manj kot 0,1 odstotka.
Razumevanje Pljučnice: Definicije in Dejavniki Tveganja
Definicije pljučnice se razlikujejo glede na raven zdravstvene oskrbe. V nerazvitih državah je pogosta definicija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki pljučnico opredeli kot vsako vročinsko bolezen s pospešenim dihanjem in kašljem ali z oteženim dihanjem pri otroku. V razvitih državah pa diagnoza pljučnice, zlasti pri hospitaliziranih otrocih, pogosto zahteva tudi rentgensko slikanje pljuč.
Nekatere skupine otrok imajo povečano tveganje za razvoj pljučnice, bolezen pa je pri njih pogosto tudi težja. Med te skupine spadajo otroci s prirojenimi srčnimi hibami, kroničnimi obolenji pljuč, astmo, živčno-mišičnimi obolenji, gastroezofagealnim refluksom, nedonošenčki in otroci z motnjami imunosti. Izpostavljenost cigaretnemu dimu prav tako poveča tveganje za pljučnico pri dojenčkih.
Vzročitelji Pljučnice pri Otrocih
Dokazovanje specifičnih povzročiteljev pljučnice pri otrocih je lahko zahtevno, saj je težko pridobiti zanesljiv vzorec iz spodnjih dihal. Pri predšolskih otrocih prevladujejo virusne okužbe, ki povzročajo kar do 60 odstotkov vseh pljučnic pri otrocih, mlajših od dveh let. Najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV), ki pri dojenčkih pogosto povzroča bronhiolitis, po prvem letu starosti pa se lahko manifestira kot pljučnica. Meja med tema dvema obolenjema ni vedno jasno določena. Med drugimi pogostimi virusnimi povzročitelji so adenovirus, metapnevmovirus, humani bokavirus ter virusi parainfluence in influence.
Pri nekoliko starejših otrocih so virusne pljučnice redkejše, prevladuje pa bakterija pnevmokok, proti kateri obstaja cepivo. V državah, kjer je cepljenje proti pnevmokoku obvezno, je opazno zmanjšanje pogostosti resnih bakterijskih pljučnic. Pri šolarjih je pogost povzročitelj mikoplazma, ki ima nekatere lastnosti tako bakterij kot virusov. Pri starejših otrocih so virusne pljučnice redke, razen tistih, ki jih povzroča virus gripe.
Prepoznavanje Simptomov Pljučnice pri Dojenčku
Za pljučnico ni značilnega enega samega simptoma ali znaka. Zlasti pri majhnih otrocih se lahko bakterijska pljučnica v prvih dneh kaže zgolj s povišano telesno temperaturo, neješčnostjo in razdražljivostjo. Pri predšolskih otrocih je povišana telesna temperatura pogosto edini opazni znak. Kašelj se pri bakterijski pljučnici lahko pojavi šele po nekaj dneh.
Med vsemi kliničnimi znaki je za pljučnico najznačilnejše pospešeno dihanje. Če pri majhnem otroku ni pospešenega dihanja, to z veliko verjetnostjo izključuje pljučnico. Drugi znaki dihalne stiske, kot so stokanje, širjenje nosnih kril, dihanje s pomočnimi dihalnimi mišicami, ugrezanje mehkih delov prsnega koša, ter znižana vrednost nasičenosti krvi s kisikom pri otroku z vročino, so sicer zanesljivi, a ne tako pogosti znaki pljučnice.
Otroci s pljučnico lahko navajajo tudi bolečine v prsnem košu, ki so običajno odvisne od dihanja. Bolečina se lahko širi tudi v trebuh ali ramena.
Klinični Pregled in Diagnostika
Rezultat kliničnega pregleda in osluškovanja pljuč pri otroku z bakterijsko pljučnico je pogosto normalen. Pri otrocih z virusno okužbo spodnjih dihal pa z osluškovanjem praviloma zaznamo bolezenske zvoke nad pljuči. Prizvoki, kot so piski in poki nad obema pljučnima kriloma, so bolj značilni za virusne okužbe spodnjih dihal.
V nasprotju z bakterijsko pljučnico je porast temperature pri virusni okužbi spodnjih dihal postopnejši. Pogosto ni mrzlice, prisotni pa so hkratni znaki okužbe zgornjih dihal (prehlad, vnetje žrela) in bolečine v mišicah.
Rentgensko Slikanje Pljuč in Ultrazvok
Ker je za mikrobiološke preiskave zelo težko pridobiti vzorec iz spodnjih dihal, je osnovna diagnostična metoda rentgenogram pljuč, na katerem so pri pljučnici vidna zasenčenja. Vendar rentgensko slikanje pljuč ni potrebno v vsakem primeru. Tudi bakterijske pljučnice z lažjim potekom je mogoče zdraviti ambulantno. Brez rentgenske slike pljuč lahko v najboljšem primeru le domnevamo, da otrok ima pljučnico. Predvsem pri ponavljajočih se okužbah spodnjih dihal je nujno pljučnico potrditi tudi rentgenografsko. Pomembno je upoštevati, da rentgenska slika pogosto zaostaja za razvojem bolezni. V takšnih primerih je ultrazvočna preiskava pljuč lahko bolj občutljiva metoda za diagnosticiranje pljučnice.
Glede na rentgensko sliko pljuč lahko do neke mere sklepamo na vrsto pljučnice. Za bakterijsko pljučnico so značilna večja enostranska zasenčenja, medtem ko so za virusne pljučnice značilna številna drobnejša in obojestranska zasenčenja. Kontrolno rentgensko slikanje pri virusni pljučnici z ugodnim potekom večinoma ni potrebno. Kašelj po pljučnici običajno traja nekaj tednov, pri določenih virusnih povzročiteljih pa celo dlje.
Laboratorijske Preiskave in Določanje Nasičenosti Kisika
Krvne laboratorijske preiskave slabo ločujejo virusno od bakterijske pljučnice. Vsakemu bolniku pa se izmeri nasičenost hemoglobina s kisikom (SpO2). Pri težje potekajočih pljučnicah, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje, je treba opraviti tudi mikrobiološke preiskave za ugotovitev povzročitelja. Bakterijske povzročitelje iščemo v krvi in izpljunku. Z uporabo tehnologije pomnoževanja nukleinskih kislin (PCR) je mogoče dokazati prisotnost genskega materiala posameznih virusov, kar omogoča tudi dokazovanje virusnih povzročiteljev in mikoplazme iz brisa ali izpirka nosno-žrelnega prostora.
Zdravi otroci: Kdaj morate otroka zaradi kašlja peljati k zdravniku?
Zdravljenje Pljučnice
Pljučnico lahko obravnavamo ambulantno ali bolnišnično, odvisno od teže bolezni in drugih okoliščin. Nekateri otroci potrebujejo celo obravnavo v enoti za intenzivno terapijo.
Pri hospitaliziranih otrocih skrbimo za ustrezno tekočinsko, kalorično in elektrolitsko bilanco. Redno merimo nasičenost krvi s kisikom. Če je ta prenizka, dovajamo kisik po nosnih katetrih ali maski. Po potrebi predpisujemo zdravila za zbijanje vročine. Otroci, ki so v izrazitejši dihalni stiski, prejemajo tekočine z infuzijo, da se izognemo zatekanju v pljuča med požiranjem. Fizioterapija prsnega koša pri pljučnici ni potrebna. Prav tako se izogibamo zdravilom proti kašlju in za kašelj.
Otroci, pri katerih je pljučnico verjetno povzročil virus, prejemajo zgolj zgoraj navedeno podporno terapijo. Izjema je pljučnica v sklopu gripe, za katero obstajajo protivirusna zdravila.
Kadar klinična slika in preiskave nakazujejo bakterijsko pljučnico, je treba predpisati antibiotično terapijo. Pri začetni izbiri antibiotika upoštevamo starost ter epidemiološke, klinične in rentgenografske podatke. Za zunajbolnišnično zdravljenje lažjih (verjetno) bakterijskih pljučnic predpišemo penicilin (Ospen) ali amoksicilin (Hiconcil). Šolarjem, pri katerih sklepamo na pljučnico, ki jo je povzročila mikoplazma, predpišemo makrolidne antibiotike (Sumamed, Macropen, Fromilid).
Posebna Skrb za Dojenčke in Majhne Otroke
Pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh in kroničnih bolnikih so lahko znaki bolezni manj očitni. Pri teh skupinah se pogosto pojavljajo nerespiratorni simptomi, kot so zmedenost, splošna oslabelost, bruhanje ali poslabšanje obstoječe kronične bolezni. Povišana telesna temperatura je lahko celo odsotna. Pri bolnikih z atipičnimi pljučnicami je začetek bolezni počasen, v ospredju pa so splošni simptomi, kot so glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, splošna oslabelost ter suh in dražeč kašelj.
Novorojenčkovo dihanje je lahko bolj slišno kot dihanje večjih dojenčkov. Prsni koš je tanek in mehak, kar omogoča boljše prenašanje zvokov. Vendar pa po preboleli pljučnici otrok še čisti dihalne poti, kar se lahko kaže z občasnim kašljem ali hropenjem zaradi sluzi. Če pri kontroli pediatrinja ni zaznala bolezenskih zvokov nad pljuči, verjetno ne gre za poseben problem. Redno čiščenje noska, po potrebi z vbrizgavanjem fiziološke raztopine, pomaga pri odstranjevanju sluzi.
Dojenčki ne znajo učinkovito čistiti dihalnih poti, slabo kašljajo in ne znajo odhrkati moteče sluzi. Sluz se običajno počasneje izloča iz telesa, občasno z bruhanjem, sicer pa jo požirajo. Vlekljiva sluz po kašlju je znak, da je otrok odstranil sluz iz zgornjih dihal in se bo počutil bolje. Sčasoma se bo stanje izboljšalo.
Preventiva in Svetovanje
Pljučnica je resno stanje, zato je ob sumu na bolezen nujno takoj poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik bo postavil diagnozo na podlagi kliničnega pregleda, anamneze in diagnostičnih preiskav, kot so rentgensko slikanje prsnega koša, laboratorijske preiskave krvi in urina ter mikrobiološke preiskave.
Zdravljenje pljučnice je odvisno od njenega vzroka. Bakterijske pljučnice zahtevajo zdravljenje z antibiotiki, medtem ko virusne pljučnice običajno zahtevajo simptomatsko zdravljenje, kot so počitek, zadostna hidracija in zdravila za lajšanje simptomov. V primeru zapletov ali če domače zdravljenje ne prinese želenih rezultatov, je priporočljivo poiskati strokovno medicinsko pomoč.
Preventiva pljučnice vključuje cepljenje proti najpogostejšim povzročiteljem, kot je Streptococcus pneumoniae. Starši, ki se soočajo s skrbmi glede pljučnice pri svojih otrocih, lahko poiščejo dodatne informacije in svetovanje pri pediatrih ali v specializiranih klinikah.
V sklopu splošne zdravstvene ambulante vam v LAM kliniki nudimo svetovanje, diagnosticiranje in zdravljenje raznovrstnih obolenj.