Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj tudi povečano občutljivost za določene nalezljive bolezni. Zato je skrbno načrtovanje zdravstvene oskrbe, vključno s pravočasnim cepljenjem in ustrezno previdnostjo, ključnega pomena za dobrobit tako nosečnice kot nerojenega otroka. Medtem ko se nekatere okužbe prenašajo s telesnimi tekočinami ali kapljično, druge lahko predstavljajo resno grožnjo za razvoj ploda, kar poudarja pomen preventivnih ukrepov.
Cepljenje: Obramba pred nevarnimi okužbami
Nosečnice in njihovi nerojeni otroci sodijo med skupine prebivalstva z večjim tveganjem za težji potek nekaterih nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Med te bolezni spadata gripa in oslovski kašelj, v zadnjem času pa se poudarja tudi pomen cepljenja proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV).
Zadnje posodobitve kažejo, da je cepljenje nosečnic ključno za vzpostavitev imunosti, ki se preko posteljice prenese na plod, ter mu tako zagotavlja zaščito v prvih mesecih življenja, ko je njegov imunski sistem še nepopolnoma razvit. Ta pasivna imunizacija je še posebej pomembna, saj otroci s cepljenjem proti nekaterim boleznim, kot je oslovski kašelj, lahko začnejo šele pri starosti treh mesecev.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju (pertussis)
Oslovski kašelj je izjemno nalezljiva bakterijska bolezen dihal, ki povzroča dolgotrajne napade kašlja. Čeprav lahko prizadene ljudi vseh starosti, predstavlja najhujšo grožnjo za dojenčke, mlajše od šestih mesecev, pri katerih lahko povzroči resne zaplete, kot so pljučnica, možganske okvare (encefalopatija), epileptični napadi in celo smrt.
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je priporočljivo opraviti čim prej po 24. tednu nosečnosti in ga ponoviti v vsaki nosečnosti. S tem se omogoči, da telo ustvari zadostno količino protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na plod in mu zagotovijo zaščito v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem. Cepivo proti oslovskemu kašlju je varno tako za nosečnico kot za plod, saj gre za mrtvo cepivo in ne more povzročiti bolezni, prav tako pa ne predstavlja ovire za dojenje. Pomembno je poudariti, da je cepljenje priporočljivo tudi, če je bila ženska v preteklosti že cepljena ali celo prebolela oslovski kašelj, saj zaščita ni trajna.
Cepljenje proti RSV (respiratorni sincicijski virus)
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je pogost povzročitelj okužb dihal, s katerim se do svojega prvega leta starosti okuži kar dve tretjini dojenčkov. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, lahko RSV povzroči hudo bolezen, ki lahko zahteva bolnišnično zdravljenje, v najhujših primerih pa je lahko tudi smrtno nevarna.
Cepljenje nosečnic proti RSV je priporočljivo med 24. in 36. tednom nosečnosti. Po cepljenju nastala protitelesa se prenesejo preko posteljice na plod in ga ščitijo do šest mesecev po rojstvu, kar je ključno obdobje, ko so dojenčki najbolj ranljivi za hude oblike te okužbe. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti RSV.
Cepljenje proti gripi
Gripa je nalezljiva bolezen, ki se širi s kapljičnim prenosom. Epidemije gripe se običajno pojavijo pozimi. Simptomi gripe se razvijejo nenadoma in lahko trajajo od nekaj dni do dveh tednov, vključujejo pa vročino, kašelj, bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Medtem ko večina ljudi okreva relativno hitro, lahko gripa pri nekaterih povzroči hude zaplete, kot sta pljučnica ali poslabšanje kroničnih bolezni.
Nosečnice imajo v primerjavi z drugimi zdravimi odraslimi večje tveganje za hujše zaplete in hospitalizacijo zaradi gripe. Poleg tega je gripa lahko huda bolezen tudi za novorojenčke, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Cepljenje proti sezonski gripi je varno v vseh obdobjih nosečnosti in ne ščiti le nosečnice pred težjim potekom bolezni, temveč pomaga zaščititi tudi novorojenčka pred zapleti, povezanimi z gripo, do šest mesecev po rojstvu. Cepljenje se opravi z enim odmerkom mrtvega cepiva proti gripi pred sezono gripe.
Vsa tri omenjena cepljenja (proti oslovskemu kašlju, RSV in gripi) so za nosečnice običajno brezplačna in jih lahko opravijo pri izbranih osebnih zdravnikih, nekaterih ginekologih ali v cepilnih ambulantah.
Druge pomembne okužbe v nosečnosti in njihovo preprečevanje
Poleg bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, obstaja še vrsta drugih virusnih ali bakterijskih okužb, ki so lahko potencialno nevarne za zdravje nosečnice in nerojenega otroka. Nekatere izmed njih se lahko prenesejo na plod in povzročijo prizadetost ploda, prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost, ali pa ima novorojenček ob rojstvu resne zdravstvene težave.
Med nosečnostjo vas bodo zato v okviru rednega presejanja testirali na nekatere izmed teh okužb, kot so toksoplazmoza, hepatitis B in sifilis. Za ugotovitev drugih okužb pa obstajajo dodatni testi.
Listerioza
Listerija je ena izmed razširjenih patogenih bakterij, ki lahko povzroča resne okužbe pri nosečnicah in novorojenčkih. Z listerijo se najpogosteje okužimo z uživanjem kontaminirane, nepravilno obdelane in pripravljene hrane. Med tveganja sodijo nepasterizirano mleko in mlečni izdelki, perutnina in drugo meso, morski sadeži, surova zelenjava in sadje. Bolezen se zdravi z antibiotiki.
Da bi zmanjšali tveganje za okužbo z listerijo, je ključnega pomena ustrezna priprava hrane:
- Meso med pripravo dobro prepečite ali prekuhajte, pri čemer mora notranja temperatura živila doseči najmanj 70 stopinj Celzija.
- Ne uživajte surovega neprekuhanega mleka in mlečnih izdelkov.
- Izogibajte se uživanju mehkih sirov, kot sta feta ali brie, razen če je na njih označeno, da so pasterizirani.
- Nosečnica naj ne uživa tudi surove, slabo oprane zelenjave in sadja ter kalčkov, nepasteriziranih sokov in presnih sladic. Če želi svojo prehrano obogatiti s takimi izdelki, naj si jih pripravi sama doma, kjer lahko zagotovi ustrezne higienske postopke.
- Izogibajte se delikatesnim izdelkom, kot so mesni in ribji namazi ter paštete, delikatesne solate in hrana iz menze, kjer lahko pride do navzkrižne kontaminacije.
- Pri nakupu mleka iz mlekomata ga je treba prekuhati. Zrezke in podobne mesne izbire naj nosečnica uživa "well done", prav tako naj si jajca pripravi trdo kuhana ali vmešana.
- Za čas nosečnosti naj iz svoje prehrane izloči morske sadeže in školjke, predpakirane mesne izdelke ter poltrajne suhe mesne izdelke.
- Izogibajte se hrani in pijači iz pločevinke, ki je udrta.
Toksoplazmoza
Okužba s toksoplazmozo je posledica okužbe s parazitom Toxoplasma gondii. Z njim se najpogosteje okužimo z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki ali z njimi onesnaženo vrtno zemljo, z zaužitjem hrane in vode, onesnažene z mačjimi iztrebki, možna pa je tudi okužba s surovim mesom. Okužba je v Sloveniji redka in za nosečnico navadno ni nevarna, vendar je sveže okužbe treba zdraviti z antibiotiki.
Za zaščito pred okužbo je pomembno, da si nosečnica po pripravljanju surovega mesa, sadja in zelenjave vedno temeljito umije roke. Prav tako velja, naj si skrbno umiva roke pred uživanjem hrane. Dela z zemljo naj opravlja z rokavicami, da prepreči stik z morebitnimi mačjimi iztrebki. Izogibajte se božanju neznanih mačk in preprečite stike z njihovimi iztrebki. Pri čiščenju mačjega stranišča naj uporablja zaščitne rokavice in si po tem dobro umije roke. Tudi domača zelenjava in sadje z vrta sta lahko vir okužbe s toksoplazmozo, zato ju je treba pred zaužitjem temeljito oprati.
V Sloveniji poteka obvezni program presejanja nosečnic na okužbo s toksoplazmo. Prvi test se opravi pri prvem pregledu v nosečnosti. Če je ta test negativen, se ponovi še v 20. in 36. tednu nosečnosti.
Hepatitis B
Hepatitis B je obolenje jeter, ki ga povzroča virus. Ta se prenaša z okuženo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, s spolnimi stiki ter, v času nosečnosti, z okužene matere na otroka. Pri 90 % novorojenčkov, ki se okužijo pred ali ob rojstvu, ostane okužba prisotna doživljenjsko.
Pri vseh nosečnicah se test na okužbo z virusom hepatitisa B opravi ob koncu nosečnosti ali ob porodu.
Sifilis
Sifilis je resno obolenje, ki ga povzroča bakterija Treponema pallidum. V Sloveniji se pojavljajo le posamezni primeri. Prenaša se s spolnimi stiki, pa tudi z nosečnice na otroka in z okuženo krvjo.
Pri vseh nosečnicah se test na sifilis opravi ob prvem pregledu v nosečnosti. Z izbranim ginekologom se je smiselno pogovoriti tudi o testiranju na druge spolno prenosljive okužbe in o varni spolnosti, saj se te okužbe ne kažejo vedno z znaki bolezni.
Rdečke
Rdečke so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se v Sloveniji v zadnjih letih zaradi visoke precepljenosti ne pojavljajo več. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami. Rdečke se kažejo kot blago vročinsko obolenje z izpuščajem. Če se okuži nosečnica, se virus lahko prenese tudi na plod. Največje tveganje za okvare ploda je v zgodnji nosečnosti (tudi do 90 %). Virus rdečk lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost ali pa se otrok rodi s prirojenimi okvarami vida, sluha, srčnimi napakami, duševno zaostalostjo.
Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje rdečk je cepljenje, ki pa mora biti opravljeno pred nosečnostjo. V Sloveniji je obvezno cepljenje proti rdečkam za vse otroke pri dopolnjenih 12. in 18. mesecu starosti. Ženske, ki načrtujejo zanositev, naj predhodno preverijo svoj cepilni status ali če so morebiti rdečke prebolele, saj se med nosečnostjo proti rdečkam ne smejo cepiti. V kolikor so nezaščitene, naj se posvetujejo s svojim izbranim osebnim zdravnikom glede cepljenja pred načrtovano nosečnostjo.
Norice (vodene koze)
Norice povzroča virus. Prva okužba se kaže kot norice, nato virus ostane prisoten v telesu, njegova ponovna aktivacija pa se kaže kot pasavec. Norice se prenašajo z neposrednim ali posrednim stikom s povzročiteljem v kožnih lezijah izpuščaja ali po zraku, s kužnimi kapljicami iz dihal. Kažejo se s tipičnim izpuščajem.
Če nosečnica zboli za noricami, te lahko potekajo z zapleti. Virus se lahko prenese tudi na plod, kjer povzroča okvare prstov, udov, kože. Če nosečnica zboli pred porodom, lahko pride do hude oblike noric pri novorojenčku. Medtem ko se več kot 90 % okužb z noricami pojavi pri otrocih, okužba pri odraslih poteka težje. Če ženska še ni prebolela noric ali ni bila cepljena proti njim, naj se pred zanositvijo posvetuje s svojim izbranim osebnim zdravnikom glede cepljenja. Cepljenje je potrebno izvesti pred načrtovano nosečnostjo, saj je cepivo živo oslabljeno in je zato v nosečnosti kontraindicirano.
Streptokok skupine B
Streptokok skupine B je bakterija, ki povzroča predvsem okužbe novorojenčkov. Bakterijo najdemo v nožnici in zadnjiku pri 25 % zdravih žensk, ki so nosilke in ne kažejo znakov okužbe. Do prenosa bakterije lahko pride med porodom. Ali je nosečnica nosilka streptokoka skupine B, je mogoče ugotoviti s preiskavo brisa nožnice in zadnjika.
Citomegalovirus (CMV)
Citomegalovirus (CMV) se pojavlja pogosto. Ko se z njim okužimo, ostane v telesu doživljenjsko. Večina okužb s CMV poteka brez simptomov. Stik s slino ali urinom majhnih otrok je glavni vzrok za okužbo nosečnic. Virus lahko prehaja skozi posteljico in lahko povzroča prirojene okvare ploda (kot so zlatenica, povečana jetra in vranica, težave z dihanjem, krči, okvare vida in sluha, duševna zaostalost).
Za zmanjšanje tveganja za okužbo s CMV je priporočljivo izogibanje souporabi jedilnega pribora, kozarcev in hrane, ki so bili v stiku z majhnimi otroci.
Parvovirus B19 (peta bolezen)
Okužba s parvovirusom B19, imenovana tudi »peta bolezen«, je pogosta okužba otroške dobe. Najpogosteje se prenaša kapljično z izločki ustne votline in zgornjih dihal, ali neposredno preko bližnjih stikov z osebe na osebo, predvsem v družini ter vrtcih in šolah. Približno polovica nosečnic je imuna na parvovirus B19, tako da le-te običajno ne zbolijo. Bolezen ima pri nosečnicah, ki niso imune, običajno blag potek in predstavlja nizko tveganje za njihov plod.
Preeklampsija: Stanje, ki zahteva pozornost
Preeklampsija ali nosečnostna toksičnost je bolezensko stanje, ki ga povzroča nosečnost in se praviloma pojavlja v drugi polovici nosečnosti, najpogosteje v tretjem trimesečju, nakar se stanje slabša. Beseda eklampsija izvira iz grške besede za strelo, saj je lahko nenadna in nepredvidljiva. Bolezen je prvi opisal Hipokrat v 5. stoletju pr. n. št.
Preeklampsija prizadene okoli 2 do 8 % nosečnic. Stanja povišanega krvnega tlaka med nosečnostjo, kamor spada tudi preeklampsija, so med poglavitnimi vzroki za smrtnost zaradi nosečnosti.
Dejavniki tveganja in vzroki
Dejavniki tveganja za pojav preeklampsije vključujejo debelost, predhodno prisoten povišan krvni tlak, starost in sladkorno bolezen. Pogosteje se pojavlja pri nosečnicah med njihovo prvo nosečnostjo in pri večplodnih nosečnostih. Eden od možnih vzrokov je nepravilna tvorba žilja v posteljici, kar vodi v njeno slabo prekrvljenost. Obstajajo tudi dokazi, da imajo v patogenezi preeklampsije svoj vpliv motnje v materinem imunskem sistemu ter nezadostna imunska toleranca za nosečnost.
Simptomi in diagnoza
Klinična definicija preeklampsije je stanje povečanega krvnega tlaka s proteinurijo (beljakovine v seču) in oteklinami v nosečnosti. Lahko pa poteka brezsimptomno ali pa se pojavijo le otekline in povečanje telesne mase zaradi zastajanja tekočine. Pojavi se lahko tudi povečana reaktivnost refleksov, ki kaže na živčno-mišično občutljivost in lahko vodi v eklampsijo (krče). Pikčaste podkožne podplutbe se lahko pojavijo zaradi večje nagnjenosti h krvavitvam.
Za potrditev diagnoze sta načeloma potrebna dva dejavnika: povišan krvni tlak in prisotnost beljakovin v seču, po nekaterih opredelitvah pa se bolezen diagnosticira ob povišanem krvnem tlaku in disfunkciji katerega koli telesnega organa. O povišanem krvnem tlaku govorimo pri vrednostih nad 140 mmHg za sistolični tlak in nad 90 mmHg za diastolični tlak ob dveh različnih meritvah, v razmiku najmanj štirih ur, ter pri nosečnicah, ki so vsaj v 20. tednu nosečnosti. Vsak nosečniški zaplet v zvezi s povišanim krvnim tlakom, tudi v odsotnosti proteinurije, pomeni sum na preeklampsijo.
Preeklampsija je napredujoča bolezen in omenjeni znaki motenj delovanja različnih telesnih organov lahko kažejo na hudo bolezen. Diagnoza je še posebej težavna, če je imela nosečnica že prej hipertenzijo ali druge zdravstvene težave.
Skrb za prehrano v nosečnosti
Pravilna prehrana je ključnega pomena za zdravje nosečnice in razvoj otroka. Poleg tega, da zagotavlja potrebna hranila, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za okužbe in druge zaplete.
Nosečnica naj nikoli ne poje hrane z vidnimi znaki kvarjenja, kot so gniloba, plesen ali neustrezen vonj. Ni dovolj, da se pokvarjeni del živila obreže in zavrže ter poje užitni del, saj je kvarjenje skoraj gotovo tudi na delu živila, kjer ga še ne vidimo s prostim očesom.
Na seznamu živil, ki se jih je v nosečnosti bolje izogibati, so tudi živila, ki sicer še nimajo s prostim očesom vidnih znakov plesni, a se na analizah živil pogosto izkaže, da so z njo kontaminirana. To so predvsem zemeljski oreški (arašidi in posledično arašidovo maslo), ter drugi oreški, suho sadje, kakavova zrna, sončnična semena, začimbe, riž, fižol, koruza in žita ter izdelki iz njih. Hrana, uvožena iz delov sveta s toplejšim in bolj vlažnim podnebjem, je bolj podvržena razvoju plesni kot sveža hrana iz lokalnega okolja.
Tudi domača zelenjava in sadje z vrta sta lahko vir okužbe, in sicer s toksoplazmozo. Zato je pomembno, da živila z vrta takoj ob prihodu v kuhinjo operemo in jih v primeru shranjevanja najprej očistimo, šele nato shranimo. Pred zaužitjem jih očistimo ponovno.
Tretja skupina živil, ki se jim je v nosečnosti bolje izogibati, pa so živila, ki v sebi nosijo okoljska onesnaževala, npr. težke kovine, torej predvsem školjke in morski sadeži, ter tista, ki sicer v sebi skrivajo ogromno za zdravje koristnih hranil, a tudi v zelo visokih količinah, npr. vitamin A, ki ga je lahko veliko v jetrih in jetrni pašteti. Ta živila naj nosečnica uživa redko ali raje sploh ne.
V nosečnosti se je treba popolnoma izogibati tudi živilom z veliko sladkorja (sladke pijače, energijski napitki, sladice), zelo slanim in mastnim živilom ter živilom in pijačam z alkoholom. Svetuje se tudi izogibanje ostrim začimbam in gobam.
Nespečnost v nosečnosti: Kako si pomagati?
Nespečnost je pogosta spremljevalka nosečnosti, ki jo lahko povzročajo telesno nelagodje, spreminjajoči se hormoni, vznemirjenje, strahovi in tesnoba. Čeprav so nekatere spremembe v spanju med nosečnostjo normalne, lahko huda nespečnost vpliva na kakovost življenja in zdravje.
MEDITACIJA SPANJA OB HIPNOPOROJU - Vodena meditacija za spanje med nosečnostjo - Meditacija nosečnosti pred spanjem
Številne raziskave so pokazale, da nosečnice v primerjavi z ženskami, ki niso noseče, preživijo več časa budne po tem, ko zaspijo, prejemajo manj spanja s hitrim premikanjem oči (REM), preživijo več časa v rahlih fazah spanja in občutijo manj globokega spanja. Te spremembe odražajo posledice anatomskih, fizioloških, hormonskih in psiholoških dejavnikov.
Najpogostejše motnje spanja, ki se pojavljajo med nosečnostjo, so obstruktivna spalna apneja, sindrom nemirnih nog in gastroezofagealna refluksna motnja. Če nosečnica opaža te težave, naj se o tem pogovori s svojim ginekologom, ki jo lahko usmeri k specialistu za motnje spanja.
Obstaja več načinov za zmanjšanje težav s spanjem med nosečnostjo. Glavne strategije vključujejo prilagoditev spalnega položaja (spanje na levem boku z rahlo pokrčenimi nogami velja za najboljši položaj) in izboljšanje higiene spanja (ohranjanje hladne, temne in tihe spalnice, dosledni časi za spanje in zbujanje, izogibanje dnevnemu spanju, branje knjige pred spanjem, uporaba rdeče lučke za nočne obiske kopalnice, izogibanje kofeinu, začinjeni hrani in težkim obrokom pred spanjem ter izogibanje tehnologiji v spalnici).
Čeprav so nefarmakološki posegi, kot so telesna vadba, akupunktura in masaža, lahko povezani z izboljšano kakovostjo spanja pri nosečnicah, so za določitev njihovih učinkov potrebne kakovostnejše raziskave. V primeru hudih težav s spanjem ali tesnobe je lahko koristna tudi individualna psihoterapija.
tags: #sips #sklep #v #nosecnosti