V prvih trenutkih po rojstvu se odvija neprecenljiv proces, ki postavlja temelje za zdrav razvoj in močno vez med materjo in novorojenčkom. Ta ključni čas, pogosto imenovan "posvečena ura", je namenjen kožnemu stiku med materjo in otrokom, postopku, ki ima globoke in trajne koristi za obe strani. Kljub temu, da so prednosti kožnega stika dobro raziskane in potrjene, se v praksi še vedno pojavljajo izzivi, ki ovirajo njegovo dosledno izvajanje.
Kaj je kožni stik in zakaj je tako pomemben?
Kožni stik, angleško imenovan "skin-to-skin contact", označuje neposreden telesni stik med golim dojenčkom in golo kožo matere. Ta praksa ni le priporočljiva, temveč je ključnega pomena za vzpostavitev uspešnega dojenja in krepitev čustvene povezave. Raziskave jasno kažejo, da imajo dojenčki, ki so takoj po rojstvu v kožnem stiku z materjo več kot 50 minut, bistveno večjo verjetnost za spontano dojenje. Ta zgodnji in podaljšan stik namreč omogoča otroku, da izkoristi svoje naravne instinkte.
Ann-Marie Windström je že leta 1984 opisala devet instinktivnih faz, skozi katere novorojenček prehaja takoj po rojstvu. Te faze vključujejo prvi jok, sprostitev, prebujanje, aktivnost, plazenje, počitek, spoznavanje, sesanje in spanje. Če je otrok v tem ključnem obdobju v neposrednem stiku z materjo, lahko nemoteno prehaja skozi te faze. Če pa je otrok vmes odstranjen, mora proces pogosto ponoviti od začetka, kar lahko privede do tega, da zaspi, preden uspe priti skozi vse faze, vključno s ključnim sesanjem.
Kožni stik ima tudi izrazit vpliv na fiziološko in čustveno dobro počutje matere. Znižuje raven stresnega hormona kortizola in spodbuja izločanje oksitocina, hormona ljubezni in povezanosti. Oksitocin ne le da zmanjšuje zaskrbljenost in umirja mater, temveč tudi spodbuja njeno odzivnost in lahko krepi starševsko vedenje. Poleg tega kožni stik povečuje materin občutek kompetentnosti, zmožnosti in samozavesti, kar je pomemben dejavnik pri napovedovanju trajanja dojenja.
"Novorojenčku prijazne porodnišnice" in Unicefovih 10 korakov do uspešnega dojenja
Večina slovenskih porodnišnic se ponaša z nazivom "Novorojenčku prijazna porodnišnica" (NPP), kar pomeni, da so zavezane spoštovanju Unicefovih 10 korakov do uspešnega dojenja. Eden ključnih korakov, zlasti 4. korak, poudarja pomen zgodnjega stika. Medtem ko je pred letom 2009 4. korak nalagal pomoč materam pri vzpostavitvi dojenja v prvi uri po porodu, se je po reviziji leta 2009 spremenil v priporočilo, da je treba vse otroke takoj po rojstvu položiti na mater, tako da sta v kožnem stiku neprekinjeno vsaj eno uro.
Kljub tem priporočilom se v praksi še vedno pojavljajo ovire. Pogosti razlogi za neizvajanje ali prekinjanje kožnega stika vključujejo pomanjkanje osebja in časa, odgovornost pri odločitvi za kožni stik zaradi skrbi za varnost otroka, navzkrižje z bolnišničnimi rutinskimi postopki ter nesoglasja med oddelki. V večjih bolnišnicah z veliko porodi babice pogosto poročajo o nujnosti izpolnjevanja obsežne dokumentacije takoj po porodu. Če je v istem obdobju veliko porodov, to lahko povzroči, da otroka "uredijo" (stehtajo, izmerijo, umijejo, oblečejo) že pred prvim spontanim dojenjem, kar skrajša čas, namenjen dragocenemu kožnemu stiku.
Kožni stik pri porodu s carskim rezom
Porod s carskim rezom predstavlja poseben izziv pri izvajanju kožnega stika. V Sloveniji se približno 20 % otrok rodi s carskim rezom, prakse kožnega stika pa se med porodnišnicami razlikujejo. Unicefovo pravilo je, da je pri carskem rezu treba zagotoviti kožni stik takoj, ko je mati dovolj budna in odzivna. Vendar pa se pogosto zgodi, da je prvi kožni stik odložen, saj je otrok po posegu podvržen različnim pregledom in postopkom. To lahko vpliva na sproščanje hormonov pri materi in otroku, kar lahko oteži kasnejše vzpostavljanje prvega stika in dojenja.
Po carskem rezu sta mati in novorojenček pogosto ločena, mati pa se lahko sooča z bolečino, utrujenostjo, stresom ali celo travmo. To lahko vpliva na njeno okrevanje in sposobnost navezovanja na otroka. Kljub temu je pomembno poudariti, da sam način poroda ne vpliva bistveno na tvorbo ali sestavo mleka. Matere po carskem rezu lahko dojijo enako uspešno kot matere, ki so rodile vaginalno, zato jih je treba ustrezno motivirati in spodbujati.
Za optimalno izvajanje kožnega stika pri carskem rezu je priporočljiva področna anestezija (epiduralna ali spinalna), saj mati med posegom ostane budna in lahko sodeluje pri porodu svojega otroka. V primerih splošne anestezije pa lahko porodnica doji šele, ko se zbudi. Tudi med bivanjem v porodnišnici po carskem rezu matere praviloma prejemajo zdravila za lajšanje bolečin, ki so združljiva z dojenjem. Zato je ključnega pomena, da mati po porodu dojiti takoj, ko je zmožna prijeti in držati svojega otroka.
Pomen stika koža na kožo po carskem rezu
Kožni stik kot podpora pri težavah in poporodni depresiji
Kožni stik ni pomemben le za rutinske porode, temveč je še posebej priporočljiv doma v primerih, ko je porod potekal težko, zapleteno ali travmatično, ali če obstajajo težave pri dojenju. Zmožnost ženske, da si otroka po carskem rezu položi na prsi, je poleg naklonjenosti operacijskega osebja v veliki meri odvisna od vrste anestezije, ki je je bila deležna. Ženske, ki dobijo področno anestezijo, se običajno počutijo dobro in lahko pričnejo dojiti takoj.
Poleg tega kožni stik igra pomembno vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju poporodne depresije. Poporodna depresija je pogosta duševna bolezen, ki lahko negativno vpliva na zdravje matere in otroka ter na njuno medsebojno interakcijo. Študije kažejo, da kožni stik med materjo in otrokom zmanjšuje simptome poporodne depresije, saj vpliva na nižjo raven hormonov stresa in povečuje raven oksitocina. To pripomore k boljšemu počutju matere, večji samozavesti in boljši sposobnosti navezovanja na otroka.
Praktični vidiki in priporočila
Pri izbiri porodnišnice je koristno pozanimati se o natančnih praksah glede kožnega stika. Pomembno je, ali se kožni stik izvaja neprekinjeno do prvega dojenja ali pa se otrok med tem časom "uredi". Nekatere porodnišnice so dokazale, da je neprekinjen kožni stik povsem izvedljiv.
Po premestitvi iz porodne sobe na oddelek je ključen tudi čas sobivanja. Če je dojenček v svoji posteljici, je dejansko ločen od mamice, čeprav sta v istem prostoru. Otrok bi moral biti v materini neposredni bližini, kar pomeni čim več kožnega stika. Obstajajo primeri dojenčkov, ki jim teža ni padla, celo narasla je že drugi ali tretji dan, kar je povezano s kontinuiranim kožnim stikom v prvih dneh po porodu.
Z uvajanjem kožnega stika, ki ga priporočajo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF, lahko bistveno izboljšamo izkušnjo poroda in prvih trenutkov po njem. Ključno je, da medicinsko osebje, matere in partnerji sodelujejo pri zagotavljanju nemotenega in zadostnega kožnega stika, saj le-ta predstavlja temelj za uspešno dojenje, močno čustveno vez in dobro počutje tako otroka kot matere.