V času nosečnosti in po porodu se ženskam v delovnem razmerju zagotavljajo posebne pravice in varstvo, ki jim omogočajo lažje usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti ter varujejo njihovo zdravje in zdravje otroka. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 182 do 188 natančno opredeljuje te pravice, pri čemer posebno pozornost namenja nosečnicam in doječim materam. Poleg tega novela zakona o urejanju trga dela uvaja nov ukrep 80/90/100, ki omogoča krajši delovni čas pred upokojitvijo.
Ukrep 80/90/100: Krajši delovni čas pred upokojitvijo
Novela zakona o urejanju trga dela, sprejeta letos, uvaja nov ukrep, imenovan 80/90/100, ki delavcem in delavkam pred upokojitvijo omogoča dogovor o krajšem delovnem času. Ta ukrep bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto. V praksi to pomeni, da bo delavec delal 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejel pa bo 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, medtem ko se bo za 100 odstotkov upošteval delovni čas za namene pokojninske dobe.
Starostni pogoj: Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti. V letih 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca oziroma delavko, ki v tem letu dopolni starost 58 let. Nato se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za tri mesece, dokler v letu 2035 ne bo znašal 60 let.
Prepoved nadurnega dela: Da bi se ukrep dosledno izvajal, je določena absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu ali delavki, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom.
Postopek dogovora: Predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko podata delavec ali delodajalec. Na predlog delavca se mora delodajalec odzvati. Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s 67. b členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) bo sklenjen le, če bosta obe stranki s tem soglašali. Pogodbeni stranki se s spremembo pogodbe dogovorita o vseh bistvenih sestavinah, ki se spreminjajo. Med drugim določita višino osnovne plače (ki je v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas), dolžino dnevnega/tedenskega delovnega časa (80 odstotkov polnega delovnega časa) ter razporeditev delovnega časa. Glede razporeditve delovnega časa se lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca.
Vrnitev na polni delovni čas: V primeru, da bi se delavec in delodajalec pozneje dogovorila za prenehanje dela s krajšim delovnim časom, delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji, kot so bili določeni pred sklenitvijo dogovora o spremembi pogodbe o zaposlitvi.
Prizadevanja ZSSS: Za omenjeni ukrep so si odločilno prizadevali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki poziva svoje članice in člane, da ga poskušajo pri delodajalcu uveljaviti, če to želijo.
Pomembno pojasnilo: Ukrep 80/90/100 je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas. V primeru, da delavec dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi (67. člen ZDR-1), ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Prispevki za socialno varnost se obračunajo od osnovne plače delavca, kar v primeru ukrepa 80/90/100 predstavlja 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas. Ukrep pomeni delo 32 namesto 40 ur na teden.
Splošno varstvo nosečnic in staršev
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. To vključuje varstvo pred škodljivimi vplivi na delovnem mestu, ki bi lahko ogrozili zdravje nosečnice ali otroka.
Obvestilo o nosečnosti: Ključno za uveljavljanje pravic je, da delavka o svoji nosečnosti nemudoma obvesti delodajalca. To je potrebno storiti takoj, ko izve za nosečnost, najkasneje pa do 12. tedna nosečnosti. Brez tega obvestila delavka ne more uveljavljati posebnih pravic, ki ji pripadajo. Delodajalec mora obvestilo o nosečnosti sprejeti pisno.
Prilagoditev delovnih pogojev: Na podlagi obvestila o nosečnosti mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela, če se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za njeno zdravje ali zdravje otroka. Če delodajalec tega ne zagotovi, mora delavki v času odsotnosti z dela zagotoviti nadomestilo plače.
Prepovedi in omejitve dela za nosečnice in doječe matere
ZDR-1 določa več prepovedi in omejitev glede dela za nosečnice in doječe matere, ki so namenjene varovanju njihovega zdravja in zdravja otroka.
Prepoved nadurnega in nočnega dela: Noseča delavka ter delavka v času dojenja otroka ne smeta opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. Ta prepoved velja, če iz ocene tveganja pri delodajalcu izhaja, da bi bilo tovrstno delo nevarno zanjo, otroka ali zarodek. Nočna dela so dela med 20. in 6. uro, z nekaterimi izjemami v panogah, kot so prevozi, glasbene ali gledališke predstave ter negovalno osebje, kjer lahko delajo do 22. ure. Prav tako nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih, razen v gostinstvu, podjetjih z neprekinjeno izmeno ali pri glasbenih in gledaliških predstavah.
Prepoved opravljanja določenih del: Nosečnice ne smejo opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Dela, ki se pretežno izvajajo stoje, so prav tako omejena. Po 21. tednu nosečnosti lahko nosečnica največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Če delodajalec ob izreku odpovedi ali v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj obvesti delodajalca o svoji nosečnosti in predloži zdravniško potrdilo. Začasna odsotnost delavca z dela zaradi nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.
Common Misconceptions About Pregnant Workers' Rights
Skrajšanje delovnega časa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
ZDR-1 v 65.a členu omogoča delavcu, ki neguje otroka, starega do 8 let, da predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas, zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Obveznost delodajalca: Zakon ne določa obveznosti delodajalcu, da mora izrabo te pravice delavcu zagotoviti v vsakem primeru. Vendar pa je treba situacije, ko lahko prošnjo delavke zavrne, presojati ozko in odločitev natančno utemeljiti. Delodajalec se mora do prošnje pisno opredeliti v roku 15 dni od prejema.
Trajanje pogodbe: V primeru ugoditve prošnji se sklene pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, ki ni vezana na dvoletni maksimum, temveč na trajanje razloga, zaradi katerega je sklenjena (do maksimalno dopolnjenega 8. leta otrokove starosti).
Pravice iz socialnega zavarovanja: Ureditev ne prevzema značilnosti "posebnega krajšega delovnega časa" iz 67. člena ZDR-1. Delavki v času trajanja pogodbe za krajši delovni čas pripadajo pravice sorazmerno delovni obveznosti, kar velja tudi za delovno dobo. Delodajalec v socialni sistem vplačuje le za dejansko delovno obveznost.
Pravice iz delovnega razmerja za delavce s krajšim delovnim časom
Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas. To pomeni, da ima pravico do regresa za letni dopust v celotnem obsegu. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh, pri čemer se vsakemu delavcu, neodvisno od razporeditve delovnih dni v tednu, zagotovi odsotnost zaradi letnega dopusta najmanj v obsegu štirih koledarskih tednov na leto.
Varstvo pred odpovedjo
Zakon nudi posebno varstvo pred odpovedjo trem skupinam varovanih oseb: nosečnicam, doječim materam do enega leta starosti otroka in staršem, ki izkoriščajo starševski dopust. Zakon jih varuje pred vsemi razlogi za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca. Pomembno je razumeti razliko med pogodbo za določen in nedoločen čas, saj v primeru, ko pogodba za določen čas preneha po poteku časa, delavec ni upravičen do varstva.
Drugi upravičenci
Varstvo, ki ga ponuja zakonodaja, pripada ne le delavcem in delavkam z otroki, temveč tudi tistim, ki imajo obveznosti do drugih družinskih članov. Staršem, ki negujejo otroka do 3 let starosti, zakon nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno pisno strinjajo.
Priporočila in opozorila
- Takojšnje obvestilo o nosečnosti: Delavke morajo o nosečnosti obvestiti delodajalca takoj, ko to izvejo, da bi lahko uveljavile vse svoje pravice.
- Pravno svetovanje: V primeru dvomov ali pravnih izzivov glede delovnega razmerja med nosečnostjo ali v zvezi s starševskim varstvom se je priporočljivo posvetovati s pravnimi strokovnjaki.
- Dokazno breme: V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva je dokazno breme na strani delodajalca.
Zakonodaja s področja delovnih razmerij si prizadeva za zagotavljanje pravičnega in varnega delovnega okolja za vse zaposlene, še posebej za tiste, ki se soočajo s posebnimi življenjskimi okoliščinami, kot sta nosečnost in starševstvo.
tags: #skrajsan #delovnik #zaradi #nosecnosti