Mnogi starši se dnevno soočajo s podobnimi težavami, in sicer neješčnostjo svojih otrok. Kljub temu da gre morda le za kratko obdobje, je za otroka v obdobju rasti in razvoja pomembno, da z uravnoteženo prehrano zaužijejo dovolj različnih hranil, zato je takšna odklanjanja potrebno pravočasno preprečiti. Neješčnost otrok, odklanjanje hrane ali »pretirana izbirčnost« staršem velikokrat povzroča velike skrbi. Pri dojenčkih in majhnih otrocih sta rast in razvoj otrok intenzivna, zato moramo vsako neješčnost jemati resno, še posebno, če se pojavi nenadoma in vztraja. Običajno so težave blažje narave in s primernimi ukrepi sčasoma izzvenijo ali minejo. V določenih primerih pa je odklanjanje hrane znak resnejših bolezni ali motenj, v takem primeru otrok potrebuje intenzivno skrb s strani zdravstvenega osebja.
Raznolikost prehrane in njeno vplivanje na otrokov razvoj
Dejstvo je, da sadje in zelenjava različnih barv vsebuje različne vire antioksidantov, vitaminov, mineralov in fitohranil, ki jih moramo s hrano nujno zaužiti. To še posebej velja za odraščajoče otroke, saj so ta hranila nujno potrebna za njihovo rast in normalen razvoj. Zato naj bo v vsakem obroku krožnik pisan, sestavljen iz več barv. Sadje in/ali zelenjava naj bo prisotno v vsakem obroku, torej vsaj petkrat dnevno v primeru petih obrokov.
Vzpostavljanje zdravega odnosa do hrane
Zdrav odnos do hrane vključuje veliko več kot samo izbiro zdravih živil. Otroci, ki razvijejo zdrav odnos do hrane, vedo prepoznavati signale lakote in sitosti ter zaupajo svojemu telesu. Hrano doživljajo kot nekaj prijetnega in ne kot nagrado, kazen ali sredstvo za tolažbo. Uživajo raznoliko hrano brez pretiranih omejitev, so radovedni pri okušanju novega, obenem pa nimajo občutka krivde, če si občasno privoščijo tudi kaj manj zdravega.
Otroci imajo zelo različen odnos do hrane. Nekateri z veseljem poskušajo nove jedi, drugi so pri tem bolj zadržani. Nekateri imajo manjši apetit, medtem ko drugi zelo radi jedo in uživajo v hrani. Poleg tega se njihove preference in želje pogosto spreminjajo. Lahko se zgodi, da jih neka jed, na primer brokoli, nenadoma zmoti, čeprav so jo še pred kratkim jedli brez težav. 5-letni Matic iz juhe poje le mesne kroglice, zelenjave pa se ne dotakne. Starši ga prosijo, naj poje še korenje, a mu to ne diši. 2-letni Žan želi čim prej končati obrok, da bi se lahko vrnil k gledanju risanke. Po nekaj grižljajih se naveliča in se začne igrati s hrano ter jo mazati po mizi. 3-letna Maša se v trgovini »zatakne« ob polici s kosmiči iz priljubljene risanke. Ko za večerjo dobi ovseno kašo, jo zavrne, saj želi le kosmiče s princeskami. To so le nekateri izzivi, s katerimi se starši vsakodnevno srečujejo pri prehranjevanju otrok.
Čeprav so nameni običajno dobri - želja, da otrok nekaj poje ali da se izognemo prepiru - lahko takšna pogajanja, nagrajevanje s hrano ali hranjenje proti otrokovi volji nehote spodbudijo nezdrav odnos do hrane. Ob prizadevanjih, da bi otroka prehranjevali zdravo in redno se pogosto porajajo vprašanja kot so: Zakaj ne želi niti poskusiti? Zakaj se toliko upira? To lepo ponazarja znan poskus s sladkarijami, v katerem predšolskemu otroku ponudijo en bonbon in mu obljubijo še enega, če bo počakal in ga ne pojedel takoj. Ko otrok ostane sam v sobi, se znajde pred težko odločitvijo - ali bo izbral takojšnje zadovoljstvo ali počakal na večjo nagrado. Podobno se dogaja pri vsakodnevnem prehranjevanju. V takšnih trenutkih ima pomembno vlogo okolje. Z razumevanjem, potrpežljivostjo in zgledom lahko odrasli pomagajo otroku razvijati samonadzor. Ena od pomembnih veščin, ki jih otroci razvijajo, je obvladovanje impulzov. Ob tem je pomembno tudi, da znajo odrasli uravnavati svoja čustva. Ko starši ob otrokovem zavračanju hrane ali napetostih pri mizi ostanejo mirni, potrpežljivi in dosledni, dajejo otroku pomemben zgled čustvene regulacije.
5 nasvetov za zdrav odnos vašega dojenčka s hrano
Strategije za spodbujanje apetita in sprejemanja nove hrane
Otroci pogosto potrebujejo več časa, da sprejmejo nove okuse, teksture in vonje. Novo hrano je priporočljivo ponujati večkrat - v sproščenem vzdušju in brez siljenja. Bistven je spoštljiv pristop, ki priznava otrokovo trenutno zadržanost: »Razumem, da tega okusa še nisi vajen/a. Bi poskusil/a majhen grižljaj? Če danes ne gre, nič hudega - boš poskusil/a naslednjič.«. Pomembno je omogočiti izbiro, a hkrati postaviti meje: »Na krožniku je več različnih živil - izberi tisto, ki ti ustreza. Druge hrane danes ne bomo pripravljali.«. Če otrok s hrano ravna neprimerno: »Hrana ni igrača. Če si sit/a, lahko zaključiš z obrokom. Odrasli postavljajo jasen okvir - jedilnik in čas obroka - znotraj katerega ima otrok možnost sprejemati lastne odločitve. Spodbujamo ga k okušanju različnih živil in mu pomagamo prepoznavati občutke lakote in sitosti. Otroku ni treba pojesti vsega ali poskusiti vsake jedi.
Navajanje na nove okuse je proces. Nekateri otroci potrebujejo več ponovitev, da se navadijo na novo teksturo, okus ali vonj. Miren in sproščen obrok daje otroku prostor, da v polnosti doživi okus hrane, razvija radovednost ter posluša svoje telo. Otroci najbolje vedo, koliko hrane potrebujejo. Namesto, da jih prepričujemo, naj pojedo več, jih spodbujajmo, naj poslušajo svoje telo in se povežejo z občutkom lakote in sitosti. Ko bo »ravno prav sit« se bo počutil dobro, zadovoljno in bo poln energije. Otroci se počutijo varneje in bolje sodelujejo, ko vedo, kaj se od njih pričakuje. Razvijanje zdravega odnosa do hrane zahteva čas. Vsak obrok, vsaka odločitev in vsaka interakcija je priložnost za učenje, povezovanje in krepitev zaupanja vase. Otroka ne silimo. Z razumevanjem ga spremljamo in skupaj z njim raziskujemo hrano in okuse ter postavljamo varne meje. Na ta način ustvarjamo temelje za zdrave prehranske navade, ki ne temeljijo na prepovedih ali občutkih krivde, ampak na povezanosti, zaupanju in ljubezni do sebe.
Vključevanje otrok v pripravo obrokov
Pri otrocih, še posebej živahnejših, je priporočljivo, da jih čim bolj vključimo v pripravo obrokov in jih na ta način zaposlimo. Priložnost in odgovornost staršev pa je, da z uvedbo živil z ugodno prehransko sestavo otroku skozi igro in obedovanje skupaj z družino privzgojijo zdrav odnos do prehranjevanja. Od prehrane otrok in mladostnikov je namreč močno odvisno, kakšen odnos do hrane bodo imeli kasneje v življenju, katera živila bodo vključevali in kako bodo vrednotili pripravo in zaužitje hrane.
Če se vrnemo k osnovnemu vprašanju, lahko dodam, da je lahko zdrava in uravnotežena prehrana zelo okusna, zato je poleg vključevanja raznolikih živil pomemben tudi način priprave hrane. Izogibati se je treba nepotrebnemu cvrtju, pečenju pri visokih temperaturah in uživanju predpakiranih živil, ki vsebujejo sladkarije ali ostale procesirane ogljikove hidrate. Zaželeno pa je uživanje presne in nepredelane hrane (zlasti sadja in zelenjave), kuhanje na sopari in kuhanje v veliki količini vode, medtem ko pražimo in pečemo zlasti kvalitetna živila, kot so zelenjava, marinirani kosi pustega mesa, oreščki in podobno.
Vpliv fizičnih in fizioloških dejavnikov na izbirčnost pri hrani
Seveda. Kot fizičen dejavnik pri otrokovi izbiri hrane in izbirčnosti bi lahko navedli družinsko okolje, ki vključuje dostopnost do različnih vrst živil in razpoložljivost same hrane. Pri tem družinski obroki predstavljajo glavni dejavnik, s katerim lahko starši vplivajo na otrokove prehranjevalne navade. V prvi vrsti je to dajanje zgleda otrokom, postavljanje pravil in pričakovanj ter odprta komunikacija. Od teh družinskih navad so močno odvisni prehranski vnos otroka, pogostost in uravnoteženost obrokov ter druge prehranjevalne navade, ki imajo močan vpliv (pozitiven ali negativen) na debelost, motnje prehranjevanja in duševno zdravje - tudi ko otrok preide v odraslo obdobje življenja.
Kot fiziološki dejavnik pa bi lahko izpostavili telesno aktivnost, ki pozitivno vpliva na otrokov apetit in manjšo izbirčnost. Izobraževalni programi za delo staršev z otroki morajo biti usmerjeni v promocijo koristi telesne aktivnosti in zmanjševanje časa, preživetega za televizijo ali ob videoigrah. Še en pomemben fiziološki dejavnik predstavlja dovolj kvaliteten spanec, ki vpliva na normalen apetit in preprečuje pretirano željo otrok po mastni, sladki in slani hrani. Priporočljivo je pitje vode ali sadnih čajev.
Vprašanja o prehrani in zdravju otrok
Sadni sokovi so koncentriran vir sladkorjev, ki za otroke niso priporočljivi, saj možgani ne zaznajo pravilno vstopa te energije (kalorij) v telo in zato ne vplivajo na njihovo sitost. Gre tudi za živila z visoko energijsko gostoto in nizko hranilno vrednostjo, zato naj bo dostop do njih zmanjšan na karseda nizko raven. Namesto pitja sadnih sokov priporočam uživanje navadne vode ali sadnega/zeliščnega čaja, ki lahko osladimo z žličko medu. Dober nadomestek je tudi sveže iztisnjen sok citrusov, medtem ko je najboljša izbira še vedno ta, da otrok poleg nesladkane tekočine zaužije kakšen sezonski sadež, npr. neolupljeno jabolko, narezano na krhlje.
Mleko v zmernih količinah je hranilno bogato živilo, saj vsebuje vitamine in minerale, ki že sami po sebi krepijo otrokov imunski sistem. Najboljše je mleko tistih krav, ki se prosto pasejo (boljši vir omega-3-maščobnih kislin in linolne kisline). Še posebej priporočljivi so fermentirani mlečni produkti (npr. jogurt), ki so lažje prebavljivi in vsebujejo probiotike, ki spodbujajo rast ugodne mikrobiote v črevesju. Ugodna črevesna mikrobiota ima ključen vpliv na imunski sistem.
Vloga vitaminov in mineralov ter prehranskih dopolnil
Vitamini in minerali imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju normalnega, zdravega organizma. Praviloma pri uravnoteženi prehrani zdravega posameznika vitaminska terapija ni potrebna. Včasih pa je tudi ob normalni prehrani potrebno dodajati vitamine iz čisto fizioloških razlogov, kot je na primer obdobje rasti. Če ocenite, da je vnos vitaminov in mineralov premajhen, lahko kot dodatek k prehrani uporabite tudi izdelke z vitamini in minerali za otroke. Pri pomanjkanju apetita je priporočljivo, da se ti izdelki uživajo redno in ne le po potrebi in to kar eno obdobje (na primer en mesec). Pri izbiri izdelka z vitamini in minerali upoštevamo otrokovo starost (izdelki vsebujejo priporočeno dnevno količino za določeno starost, označeno s kratico RDA) ter tudi način zaužitja. Nekaterim otrokom je ljubše jemanje sirupa ali tonika po žlički, večji otrok pa po drugi strani lahko že uporablja tablete, kar ga zna tudi spodbuditi, da bo vzel odmerek. Svetujemo, da izdelek z vitamini in minerali kupite v lekarni. V prvi vrsti priporočamo izdelek v obliki sirupa ali tablete, ki ima kontrolirano ustrezno vsebnost hranil in nadzorovano kvaliteto. Na voljo pa je tudi precej drugih izdelkov z vitamini in minerali za otroke v različnih oblikah. V glavnini izdelki za otroke vsebujejo vitamine A, D, C, E, B1, B2, B3, B6, B12 ter minerala kalcij in železo. Vsak posamezni izdelek pa lahko vsebuje še nekatere druge minerale, elemente v sledeh, probiotike ter določene snovi, na primer v podporo delovanju imunskega sistema.
Dopolnilo za apetit vsebuje tudi 2 pomembna minerala - baker in mangan z mnogimi blagodejnimi učinki: imata vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom - sta antioksidanta, prispevata tudi k sproščanju energije pri presnovi.
Posebne prehranske potrebe in stanja
Motnje pomanjkanja pozornosti (ADHD) pri otrocih vključujejo hiperaktivnost, impulzivnost in nepazljivost. S prehrano ne moremo vplivati na odpravo vzroka bolezni, lahko pa bistveno omilimo omenjene simptome. Prehrana s pozitivnimi učinki na ADHD vključuje kvalitetne beljakovine (meso, jajca, fižol, oreščki), kvalitetne sestavljene ogljikove hidrate (polnozrnate žitarice in ostala škrobnata živila, npr. kuhan neolupljen krompir, zelenjava in sveže, nepredelano sadje) in kvalitetne vire maščob, od katerih priporočajo zlasti omega-3-maščobne kisline (losos, tuna, deloma tudi bele ribe, orehi, brazilski oreščki, chia semena, konopljina semena in podobno). Močno pa odsvetujejo uživanje enostavnih in predelanih ogljikovih hidratov, kot so sladkarije, visoko procesirani koruzni sirup, med (v glavnem vsi viri enostavnih sladkorjev), bela moka, bel riž in olupljen krompir, npr. pečen krompirček. Na hiperaktivnost otrok negativno vplivajo tudi aditivi, od katerih med nevarnejša sodijo zlasti barvila (rdeča, rumena), sladila (aspartam) in konzervansi, npr. natrijev benzoat.
Kalcij je eden najpomembnejših makro mineralov v telesu. Pomaga graditi močne kosti. Je del nevroloških, encimskih, hormonskih in ostalih metaboličnih aktivnosti. Uporablja se v sestavi krvi, krčenju mišic in obnavljanju membran celic. Vitamin D ali izpostavljanje sončnim žarkom povečuje absorbiranje. Raven kalcija v telesu s staranjem pada. 99% ga imamo v kosteh in zobeh. Ni proizveden s strani telesa, torej je dodajanje obvezno. Pomanjkanje kalcija se lahko kaže kot napačno oblikovanje nog/prsi/kolen pri otrocih, krči v nogah, zaostanek v motoričnem razvoju, nenormalen srčni utrip, šibke kosti, motnje spanja. Dolgotrajno primanjkovanje vodi k osteoporozi. Prevelika količina kalcija pa povzroči zaprtost in izgubo apetita. Hrana, bogata s kalcijem, vključuje mlečne izdelke, losos, zeleno listnato zelenjavo (brokoli, špinača), hrano z dodatkom kalcija.
Proteini so pomemben del vsake celice v telesu, potrebujemo jih za gradnjo močnih struktur v telesu (kosti, mišic, ligamentov), za prenovo telesnih tkiv in tvorjenje encimov. Proteinsko-energetska podhranjenost je stanje, ko telesu proteinov kronično primanjkuje, ko uživate premalo hrane, bogate s proteini ali celo obojega. Od tod poznamo stanja, imenovana Marasmus in Kwašiorkor. Vzroki za Kvašiorkor so zgodnje uvajanje in hranjenje s škrobom bogatimi kosmiči, dieta, ki v telo vnaša veliko škroba in premalo proteinov. Simptomi vključujejo zastajanje vode v telesu, tanke ekstremitete, povečanje ledvic. Pri Marasmusu telo za energijo porabi lastno tkivo in izgleda kot okostnjak, pri otrocih pa opazimo še slab apetit, slabe lase in nemiren pogled. Zdravljenje vključuje poskrbeti za primerno hranjenje, po potrebi dovajanje infuzije in zdravljenje posledičnih okužb. Dojenje do šestega meseca starosti je najboljši način preprečevanja primanjkovanja vnosa hranilnih snovi v otroštvu. Hrana, bogata s proteini, vključuje mlečne in jajčne izdelke, meso, ribe, žita, oreščke, fižol.
Železo je ključno za otrokovo rast in razvoj.
Kdaj je potrebna zdravniška pomoč?
V primeru, da ugotavljate izrazitejše težave (na primer zaostanek pri telesni masi in višini, zmanjšana odpornost, več okužb, težko osredotočanje na hrano, nezbranost pri igri …), se posvetujte z otrokovim zdravnikom, ki bo znal oceniti, ali so potrebni še kakšni drugi ukrepi.
Zlasti pri tistih otrocih, ki imajo vedno dober tek, nenadna neješčnost lahko pomeni znak, da bo otrok zbolel. Pri želodčno-črevesnih težavah, bolečinah v trebuhu, grlu, ušesih in vnetju sečil otroci zelo pogosto izgubijo tek. Otroka v tem primeru ne silite s hrano, temveč poskrbite za ustrezno pomoč.
Otroka predvsem dobro opazujte. Običajno na bolezen nakazujejo izguba apetita, jok ali vročina, vendar velikokrat ni jasno, kaj manjka dojenčku, saj vam sam ne more povedati. Če otrok še ne govori, lahko to, kaj ga boli, pogosto pokaže v znakovnem jeziku.
Simptomi dojenčkovih bolezni:
- Simptom: otrok se vleče za ušesaMogoj vzrok: pritisk na ušesa zaradi prehlada, možno vnetje ušesa. Otrok bo verjetno jokal v visokih tonih, spremljala ga bosta prehlad in vročina. Vzrok je lahko tudi rast zob.
- Simptom: otrok pritiska prste na čelo in senceMožen vzrok: glavobol zaradi prehlada, virusne okužbe, alergije, premalo tekočine, lakota ali pomanjkanje spanja. Tudi močan nahod lahko povzroči glavobol ali pritisk v glavi.
- Simptom: otrok si drgne ali se drži za trebuhMožen vzrok: bolečine v trebuhu so lahko povezane z okužbo prebavil (driska, bruhanje), zaprtjem, intoleranco na živilske sestavine (npr. laktozo), slepičem ali vnetjem sečil.
- Simptom: slab zadahMožen vzrok: slaba higiena zob, zobna gniloba, vnetje žrela ali bolezen dlesni. Opazujte, če otrok normalno je in požira, ali ima pri tem bolečine.
- Simptom: zelen ali rumen izcedek iz nosuMožen vzrok: navaden prehlad ali majhen predmet v nosu.
