Prehrana doječe mamice je ključnega pomena za zdrav razvoj otroka, še posebej v prvih tednih po porodu. Vendar pa se glede vpliva posameznih živil na dojenčka in njegov prebavni sistem mnenja strokovnjakov pogosto razhajajo, kar lahko povzroči negotovost pri novopečenih starših. Medtem ko nekatere institucije, kot je NIJZ s šolo za starše, poudarjajo postopno uvajanje sveže zelenjave in sadja, pa svetovna organizacija za dojenje meni, da prehrana matere ne more neposredno vplivati na prebavne motnje ali kolike dojenčka. Ta članek bo podrobno raziskal vlogo posameznih živil v prehrani doječih mam, razblinil morebitne mite in ponudil pregled koristnih ter potencialno problematičnih sestavin.
Deljena mnenja in osebne izkušnje: Kaj svetuje stroka in kaj pravijo mamice?
Številne mamice se znajdejo v dilemi zaradi neštetih deljenih mnenj o tem, kaj naj bi jedle med dojenjem. Pogosta praksa je, da se zaradi strahu pred alergijami ali prebavnimi težavami pri dojenčku iz jedilnika izločijo potencialno problematične sestavine, kot so oreščki, čokolada, jagode ali živila, ki napenjajo. Med slednja pogosto uvrščajo stročnice, kislo zelje in citruse. Nekatere mamice se celo odpovedo okisanim solatam, čeprav obožujejo kisel okus. Vendar pa je ključnega pomena zavedanje, da je večina teh omejitev začasnih. Z razvojem otrokovega prebavnega sistema se toleranca na določena živila običajno poveča.
Svetovna organizacija za dojenje (La Leche League) poudarja, da materino mleko zagotavlja vse potrebne hranilne snovi za dojenčka in da ne obstajajo znanstveni dokazi, ki bi potrjevali neposreden vpliv mamine prehrane na kolike. Argumentirajo s tem, da tudi dojenčki, ki se hranijo le z umetno formulo, lahko doletijo kolike, kar nakazuje, da izvor težav ni nujno v maminem mleku. Kljub temu pa nekateri strokovnjaki priporočajo previdnost pri uvajanju novih živil, še posebej tistih, ki so znana po tem, da povzročajo napenjanje. Metoda poskusa in pomilovanja se izkaže za najboljšo: če opazite, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje (izpuščaji, driska, rdeče nitke v blatu, ki nakazujejo vnetje črevesja), jo začasno izločite za 1-2 tedna in opazujte otrokov odziv. Če težave izginejo, lahko živilo ponovno poskusite v manjši količini.
Ena od mamic je delila svojo izkušnjo, ki potrjuje, da lahko prehrana matere vpliva na dojenčka. Njen mož je med dojenjem pripravljal solato, pri kateri je odstranil vse trde, čvrste dele listov, s čimer se je izognil težavam s krči zaradi solate. Kolike pa so se pojavile, ko je bila za kosilo rižota, saj je preko mleka v malčico prešla začimba Curry. Ta začimba je deklici še kasneje, ko je odraščala, povzročala izpuščaje po obrazu. Najhuje se je zgodilo, ko je mati podojila dojenčico po zaužitju manj kot decilitra vina Rose. Dojenčica je hitro po podoju bruhala v loku, kar je bila posledica hude reakcije na vino. Mamica je bila dedovano po očetu alergična na žveplo, kar se je izkazalo za genetsko preneseno. Dekle se še danes, ko je odraslo, nelagodno počuti ob zaužitju vina. Podobno mati ni smela piti kokakole, jesti paradižnika ali paprike. Hujše od reakcije na zelenjavo ali sadje pa je bila reakcija na vegeto in vse druge vrečke začimb, omak ali konzervansov, ki vsebujejo barvila, emulgatorje in različne konzervanse.
Pomembna hranila in priporočila za prehrano doječe matere
Uravnotežena prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oziroma presnovni vtis.
V rodnem obdobju, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oziroma 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu: Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oziroma pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe: Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano.
Omega-3 maščobne kisline: Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe: V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali: Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Vir vitamina D: Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi (npr. tek, plavanje, kolesarjenje) - brez posebnega izpostavljanja soncu (sončenje), ki je škodljivo za zdravje kože. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu (npr. pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih), ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
Vitamin C in folna kislina: V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo). Priporočen odmerek folne kisline oziroma folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Železo in jod: Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25. leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Priporočena živila in tista, katerim se je treba izogibati
Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar pa je vprašanje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.
Priporočljiva živila:
- Zelenjava in sadje: Kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Med sadjem, ki ga večina dojenčkov dobro prenaša in ga lahko jeste svežega že od začetka, sta jabolka in banane. Pri ostalem sadju je najbolje vključevati počasi, začeti z majhno količino in če ni reakcije, količino povečati. Neproblematično sadje so tudi lubenice in melone. Med zelenjavo, ki je primerna, sta brokoli in cvetača, saj sta hipoalergena in lahko prebavljiva. Brokoli vsebuje veliko beljakovin, cvetača pa je odlično nasitna. Tudi bučke in korenje so dobrodošle.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir: Zagotavljajo kompleksne ogljikove hidrate in vlaknine.
- Mleko in mlečni izdelki: Pomembno prispevajo k vnosu kalcija. Mnoge mamice poročajo, da imajo po mlečnih jedeh občutno bolj polne dojke, kar nakazuje na možni vpliv na tvorbo mleka. Priporočljiva dnevna meja vnosa mleka je približno 6 dcl. Previdne bodite z laktozo (opazujte otroka). Kozje mleko je lahko dobra alternativa.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso: Vir beljakovin in železa. Vendar pa je pri svinjini potrebna previdnost, vsaj prvi mesec se ji je priporočljivo izogibati.
- Manjše morske ribe: Zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
- Kakovostna rastlinska olja: Oljčno, repično, orehovo, laneno olje.
- Jajca in stročnice: Vir beljakovin. Vendar pa je pri stročnicah potrebna previdnost, saj lahko pri nekaterih dojenčkih povzročajo napenjanje.
Živila, ki lahko povzročajo težave in katerim se je morda bolje izogniti (vsaj v začetku):
- Živila, ki napenjajo: Nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje, ohrovt), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice (fižol, leča, grah), včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Kislo zelje, vložena zelenjava in druge kisle jedi niso priporočljive v prvih mesecih, saj vsebujejo veliko kislin, soli in začimb, ki lahko dražijo prebavila.
- Živila, ki vsebujejo kislino: Agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Pri jagodah in agrumih je potrebna posebna previdnost.
- Ostra živila in močne začimbe: Čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika, prav tako pa tudi razne mešanice začimb, kot je vegeta, ter industrijske omake in jušni koncentrati, ki vsebujejo barvila, emulgatorje in konzervanse.
- Alkoholne pijače: Popolna prepoved.
- Kofein: Prava kava, črni in zeleni čaj, ter pijače kot so Coca Cola, Cocta, Schweps. Kofein namreč zelo hitro pride v materino mleko. Morda je pametno, da se mu vsaj prvi mesec odpoveste, potem pa ga začnete piti previdno, v manjših količinah.
- Sladke pijače in sladkarije: Zaradi visoke vsebnosti sladkorja in umetnih dodatkov.
- Cvrtje in mastna hrana: Mastna hrana pogosto napenja, kar se lahko prenese tudi na dojenčka.
- Oreščki in čokolada: V prvih mesecih se jim je priporočljivo izogibati, saj lahko povzročijo alergije.
- Morski sadeži, večje ribe in školjke: Zaradi možne vsebnosti težkih kovin in potencialnih alergenov.
- Gobe: Priporočljivo je, da se jim v začetnem obdobju dojenja izogibate.
- Surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora: Tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo.
- Jetra in jetrne paštete: Zaradi možne visoke vsebnosti vitaminov, ki bi lahko bili v prevelikih količinah škodljivi.
Vpliv sproščenosti in napetosti matere na dojenčka
Vloga zelja v prehrani doječe mamice
Zelje, še posebej kislo zelje, je pogosto predmet razprav glede njegove primernosti med dojenjem. Čeprav nekateri viri navajajo, da je lahko problematično zaradi potencialnega povzročanja napenjanja, pa je pomembno poudariti, da se otrokova občutljivost na posamezna živila lahko razlikuje. Medtem ko nekateri dojenčki lahko reagirajo na kislo zelje, drugi to živilo dobro prenašajo.
Kislo zelje je izjemno hranljivo živilo, ki ponuja bogastvo vitaminov in mineralov. Vsebuje vitamine C, A, B1, B2, B6, B9, B12 in vitamin K. Med minerali pa se ponaša s kalijem, natrijem, kalcijem, magnezijem, fosforjem in železom. Poleg tega je kislo zelje naravni probiotik, ki podpira zdravo črevesno floro, kar je koristno tako za mamico kot za dojenčka. Proces kisanja celo razvije dodatne zdravilne lastnosti, ki jih sladko zelje nima.
Če imate pomisleke glede napenjanja, je priporočljivo, da kislo zelje vključite v svojo prehrano postopoma in v manjših količinah. Opazujte reakcijo vašega dojenčka. Če ne opazite nobenih negativnih znakov, lahko postopoma povečujete vnos. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da je izogibanje živilom brez utemeljenega razloga nepotrebno in lahko omeji pestrost okusov, ki jih otrok skozi materino mleko spoznava.
Kuhano zelje v zeljni juhi praktično ne povzroča nelagodja. Pri sestavljanju jedilnika je pomemben sorta zelja in način njegove priprave. Ne katere sorte zelja lahko jeste sveže, druge pa je treba toplotno obdelati. Pri izbiri kislega zelja je priporočljivo izbrati doma pripravljeno ali od zaupanja vrednega prodajalca, pri čemer se izognite pasteriziranim različicam. Če imate možnost, poiščite domače kislo zelje s kmetij ali tržnic.
Tekočina in hidracija
Med dojenjem mora mati zaužiti okoli 3 litre tekočine, če je vroče, se poti ali kako drugače izgublja več vode, pa tudi več. Najpriporočljivejše je piti pitno vodo, negazirano mineralno vodo in mleko. Priporočeno pa se je izogniti pijačam, ki vsebujejo kofein, kot so pravi čaji, kave in seveda tudi popularna Coca Cola. Kofein namreč zelo hitro pride v materino mleko. Seveda to ne pomeni, da zdaj ves čas dojenja ne smete piti kave. Mogoče je pametno, da se ji vsaj prvi mesec odpoveste, potem pa jo začnete piti previdno. Torej pod previdno počasi, postopoma popijte nekaj požirkov in ne cele skodelice in seveda opazujte počutje vašega otroka. Definitivno pa odsvetujemo, da v prvih mesecih pretirano posegate po njih.
Čeprav se pogosto priporoča, da doječe mamice pijejo čim več, da bi povečale količino mleka, pa je pomembno vedeti, da količina mleka ni neposredno odvisna od količine popite tekočine. Ključna dejavnika sta pogostost dojenja in pravilno praznjenje obeh dojk.
Zaključek
Prehrana doječe matere je ključnega pomena za zdrav razvoj otroka, vendar je pomembno slediti načelu zmernosti in poslušati svoje telo ter opazovati reakcije dojenčka. Večina omejitev glede prehrane skorajda ni potrebna, saj zdrav organizem večinoma uravna kratkotrajna nihanja v vnosu tekočine in hranil. Z raznoliko in uravnoteženo prehrano boste zagotovile vse potrebne hranilne snovi za vas in vašega dojenčka, hkrati pa lahko zmanjšale tveganje za razvoj različnih bolezni v prihodnosti. Če imate dvome ali skrb glede specifičnih živil, se vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali patronažno sestro.