Nosečnost je obdobje velikih sprememb, ki prinaša veselje, a tudi nove izzive, še posebej, če se soočate z brezposelnostjo ali negotovim finančnim položajem. V takšnih trenutkih je povsem razumljivo, da se počutite izgubljene in preobremenjene. Vendar pa je ključno zavedanje, da v Sloveniji obstajajo številne socialne pravice in oblike pomoči, ki vam lahko olajšajo to prehodno obdobje ter zagotovijo varnost za vas in vašega otroka. Ta članek vas bo vodil skozi kompleksno področje socialnih pravic in podpore, ki je na voljo nosečnicam in novopečenim staršem, ki se soočajo s finančnimi stiskami ali drugimi negotovostmi.
Finančna podpora za starše in otroke
Država nudi več oblik finančne podpore za starše, ki jim lahko pomagajo pri zagotavljanju osnovnih potrebščin za otroka in družino. Te pravice so namenjene različnim situacijam in pogojem, zato je pomembno, da se seznanite z vsemi možnostmi.
Starševski dodatek
Starševski dodatek predstavlja pomembno finančno podporo, ki jo lahko prejmete po rojstvu otroka, kadar niste upravičeni do starševskega nadomestila. Ta pravica traja 365 dni od rojstva otroka, če jo uveljavite pravočasno - najkasneje 30 dni po rojstvu otroka ali 30 dni pred predvidenim datumom poroda. V primeru, da vlogo oddate po navedenem roku, bo pravica priznana od dneva vložitve vloge. Starševski dodatek se mesečno izplačuje in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Pomoč ob rojstvu otroka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, ki vam lahko pomaga pri nakupu vsega, kar boste potrebovali za novorojenčka. Ta pomoč znaša 441,60 EUR in je namenjena vsem staršem, ne glede na materialni položaj, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj dejansko živijo. Pravico lahko uveljavlja mati, oče otroka ali druga oseba ter posvojitelji, če pravice ne uveljavlja eden od staršev. Uveljavlja se lahko že 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do te pomoči je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Rejniki do te pomoči niso upravičeni.
Otroški dodatek
Otroški dodatek je finančni prejemek, ki vam kot staršu pomaga pri skrbi, vzgoji in izobraževanju otroka. Ta pomoč je na voljo enemu od staršev ali drugi osebi, ki skrbi za otroka, dokler otrok ne dopolni 18 let. Če želite pridobiti otroški dodatek, morate vlogo vložiti v 30 dneh po rojstvu otroka. Dodatek se prizna od meseca rojstva otroka. Če vlogo vložite po tem roku, bo pravica priznana s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Če imate že veljavno pravico do otroškega dodatka in se vam rodi nov otrok, vam ni potrebno oddajati nove vloge, saj bo pravica podaljšana samodejno. V primeru, da prejmete novo odločbo o vračilu določenega sredstva otroškega dodatka in imate še naprej veljavno pravico do otroškega dodatka, se bo po pravnomočnosti odločbe začel avtomatični poračun dolga.
Dodatek za veliko družino
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družinam s tremi ali več otroki do starosti 18 let. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 510,35 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 620,16 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Podpora med nosečnostjo in po porodu: Pravice iz naslova starševskega varstva
Zakonsko urejeno starševsko varstvo nudi vrsto pravic, ki staršem omogočajo, da skrbijo za svojega otroka, ne da bi pri tem popolnoma opustili svojo poklicno kariero ali ostali brez osnovnih sredstev za preživetje. Te pravice vključujejo materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.
Materinski dopust
Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom ali če je otrok nedonošenček. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge za dopust. Če nosečnica nastopi materinski dopust kot zaposlena ali je vsaj en dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo, se za mesece, ko je bila zaposlena ali samozaposlena, upošteva osnova, od katere so plačani prispevki, za manjkajoče mesece pa se upošteva minimalna plača po zakonu o transferjih. Če nosečnica prejema nadomestilo za brezposelnost in nastopi materinski dopust, ima enake pravice kot zaposlene. Za mesece, ko je prejemala nadomestilo, se upošteva to nadomestilo, preostali čas pa se upošteva minimalna osnova po zakonu o transferjih.
Očetovski dopust
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Oče lahko izrabi navedeni dopust najpozneje do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.
Starševski dopust
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko prenese na očeta 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih (uporabi ga lahko samo mati otroka do najkasneje 8. leta starosti otroka). Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih (uporabi ga lahko samo oče otroka do najkasneje 8. leta starosti otroka). Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni, če poda pristojna zdravniška komisija pozitivno mnenje za podaljšanje. Za to obliko podaljšanja je mogoče uveljavljati pravico najkasneje do 18. leta starosti otroka. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Prenos starševskega dopusta v trajanju največ 60 koledarskih dni lahko mati ali oče prenese in ga izrabi najkasneje do 8. leta otrokove starosti. Pri tem je pomembno vedeti, da se lahko ta preneseni obseg starševskega dopusta izrabi največ dvakrat na leto, v obsegu najmanj 15 koledarskih dni skupaj.
Kakšne tipe starih staršev poznamo
Druge oblike socialne pomoči in podpore
Poleg finančnih podpor in pravic iz naslova starševskega varstva obstajajo tudi druge oblike pomoči, ki lahko bistveno olajšajo življenje v času nosečnosti in po porodu, še posebej, če se soočate s posebnimi okoliščinami.
Izredna denarna socialna pomoč in subvencija najemnine
Za denarno socialno pomoč lahko zaprosite, če ste zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere nimate vpliva, ne zmorete zagotoviti materialne varnosti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli kot enkratni znesek ali za obdobje od 3 do 6 mesecev, odvisno od vaših potreb. Za podaljšanje denarne socialne pomoči potrebujete Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (obrazec 8,45).
Če živite v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem stanovanju ali hišniškem stanovanju, lahko zaprosite za subvencijo najemnine. Ta lahko pokrije do 85 % neprofitne najemnine, kar predstavlja veliko olajšavo v času finančne stiske. Na podlagi izračunanega zneska subvencije lastnik stanovanja zniža najemnino za omenjen znesek, pristojni občinski organ pa nato povrne ta znesek lastniku.
Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje
Če prejemate denarno socialno pomoč ali izpolnjujete pogoje zanjo, imate pravico do uveljavljanja izplačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek
Dodatek za nego otroka je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Namenjen je kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela ali najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo vložiti vlogo. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo in fotokopijo dokumenta o številki transakcijskega računa.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Kot starš imate pravico, da delate s krajšim delovnim časom in tako lažje uskladite svoje delovne obveznosti z družinskimi potrebami. Gre za pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti. Vloga za uveljavitev te pravice je "Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva". Pravica se prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega, če ste pravico uveljavljali najkasneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom zaradi starševstva pri svojem delodajalcu. Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, lahko v določenih primerih izrabi pravico do krajšega delovnega časa sam. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Podpora v duševni stiski v času nosečnosti
Nenačrtovana nosečnost in brezposelnost sta lahko velika stiska. V takšnih primerih je ključnega pomena, da poiščete strokovno pomoč.
Prvi stik in usmerjanje
Najpogostejši prvi stik nosečnice v duševni stiski sta njen osebni zdravnik ali ginekolog. V kolikor pridete v tem obdobju v stik tudi z drugimi zdravstvenimi delavci, kot so patronažna sestra ali pediater, se lahko obrnete tudi nanje, saj vam bodo pomagali pri iskanju ustrezne pomoči. Osebni zdravnik lahko oceni resnost vaše stiske in vas po potrebi napoti h kliničnemu psihologu ali psihiatru. Prav tako lahko na osnovi pregleda in vaše zgodovine poda oceno, kakšna obravnava bi bila za vas najbolj smiselna - farmakološka (običajno antidepresiv), pogovorna oziroma psihoterapevtska ali kombinirana.
Na spletnem mestu ZDAJ - Spletno mesto z informacijami o preventivnih pregledih za otroke in mladostnike, za vsebino katere je odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje, lahko najdete seznam nekaterih psihologov in psihiatrov, ki so specializirani za obravnavo žensk v obporodnem obdobju.
Telefonska pomoč
Nekaterim posameznikom je lažje spregovoriti po telefonu. Obstajajo telefonske številke, na katere se lahko obrnete za pomoč v stiski:
- Združenje naravni začetki (Mamazofa): 051 245 013 (obporodne stiske)
- Klic v duševni stiski (Psihiatrična klinika Ljubljana): 01 520 99 00 (čez noč)
- Zaupni brezplačni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan)
- Brezplačni anonimni SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: 080 11 55 (pon-pet 12h-22h, sob in ned 18h-22h)
Psihoterapija in podporne skupine
Zaradi neurejenosti področja psihoterapije v Sloveniji te storitve žal niso dosegljive preko zdravstvenega sistema in so samopoplačniške. Kljub temu se mnoge ženske odločajo za tovrstno pomoč, saj potrebujejo prostor, v katerem se čutijo sprejete in lahko varno raziskujejo svoje notranje doživljanje, strahove in pričakovanja povezana z novo vlogo mame. Pri izbiri psihoterapevta se lahko pozanimate pri znancih, prijateljih, preverite sezname terapevtov na spletnih straneh slovenskih terapevtskih inštitutov ali povprašate zdravstvene delavce.
Združenje Naravni začetki (Mamazofa) deluje na področju informiranja in podpore v obporodnem obdobju ter izvaja različne delavnice in podporne skupine. Obstaja tudi forum Obporodno obdobje (Med.Over.Net), kjer lahko odpirate vprašanja povezana s stiskami pred porodom. Lahko si izberete doulo, ki vas bo spremljala v nosečnosti, pri porodu in po porodu ter nudila tudi čustveno podporo. Smiselno se je pozanimati tudi o podpornih skupinah oziroma skupinah za samopomoč, ki morda delujejo v vašem lokalnem okolju.
Vztrajajte pri iskanju pomoči
Naravno je, da so vam nekatere oblike pomoči bližje in misel nanje prijetnejša. Iščite tiste, ki so v redu za vas. Včasih prvi stik z zdravstvenim osebjem zataji in ne dobite odgovorov, kljub temu, da ste spregovorile. Takrat je pomembno, da se zavedate, da to ni zato, ker bi bilo z vami nekaj narobe, temveč zato, ker pred seboj morda nimate strokovnjaka, ki bi bil specializiran za obravnavo tovrstnih stisk. In takrat je še toliko bolj pomembno, da vztrajate in iščete dalje. Da iščete prave ljudi in rešitve, ki so v redu za vas. In da iščete načine, kako si v vmesnem času lahko pomagate tudi same. Kadar je stiska zares huda, vaš osebni zdravnik pa ni na voljo, se lahko vedno obrnete na dežurno ambulanto, splošno ali psihiatrično.
Primeri iz prakse in pomembna pojasnila
Včasih je pot do socialne pomoči lahko zapletena, kot kažejo tudi izkušnje uporabnikov. Urška, študentka, se je soočila z neprijazno uslužbenko na CSD, ki ji je pojasnila, da jo morajo do konca šolanja preživljati starši in da je do socialne pomoči upravičena le za otroka po rojstvu. M.M. ji je svetovala, da če starši odrekajo pravico do preživljanja, lahko uveljavlja DSP, vendar mora to dokazati, na primer s sodno potjo za izterjavo preživnine. Po rojstvu otroka pa nastopi drugačno stanje, kjer lahko nastopi tudi dolžnost preživljanja s strani partnerja. Svetovala ji je tudi, naj preveri možnosti za starševski in otroški dodatek ter pomoč preko študentskih klubov.
Odločitev za otroka je povezana tudi z odgovornostjo, kako poskrbeti za varne socialno - materialne okoliščine. Državne institucije omogočajo socialne pravice, ki lahko vsaj delno olajšajo določeno stisko. Pomembno je, da ste dobro informirani o socialnih pravicah, ki vam pripadajo, in da za njihovo aktivacijo pravočasno oddate vloge na Centru za socialno delo.
S 1. aprilom 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na spletnih straneh veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.
V primeru dvomov ali nejasnosti se vedno obrnite na pristojne institucije ali pokličite brezplačno telefonsko številko naše svetovalnice 080 5003, ki je odprta vsak delovnik med 10. in 16. uro.
tags: #socialna #pomoc #v #nosecnosti