Nosečnost in prihod novorojenčka prinašata številne radosti, a tudi nove izzive, še posebej, če se soočate z brezposelnostjo ali negotovim zaposlitvenim statusom. Razumevanje socialnih pravic in podpornih ukrepov, ki so na voljo v Sloveniji, je ključnega pomena za zagotavljanje varnih in stabilnih socialno-materialnih okoliščin za vas in vašega otroka. Državne institucije nudijo vrsto pravic, ki lahko vsaj delno olajšajo morebitne stiske, s katerimi se nosečnice in mlade družine lahko soočajo. Te pravice ureja predvsem Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki zagotavlja finančno podporo in časovno prilagoditev dela za starše.
Materinski dopust: Ključna podpora v času pred in po porodu
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni. Nosečnica ga običajno nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Pomembno je vedeti, da neizrabljenega dela materinskega dopusta po otrokovem rojstvu ni mogoče izrabiti, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati iz kakršnegakoli razloga ne more izrabiti materinskega dopusta (na primer zaradi smrti, zapustitve otroka ali trajne ali začasne nesposobnosti za nego in varstvo otroka na podlagi mnenja zdravnika specialista), lahko namesto nje preostanek materinskega dopusta koristi oče. V takem primeru lahko oče nastopi materinski dopust šele ob rojstvu otroka, in sicer v obsegu, kot bi ga imela mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni. V primeru, da otroka rodi mati, mlajša od 18 let, ki ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke, lahko oče materinski dopust izrabi v soglasju z materjo.
Očetovski dopust: Aktivno vključevanje očetov v zgodnje obdobje otrokovega življenja
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, na primer ob rojstvu otroka. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva.
Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti. Pravico je treba uveljaviti po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Starševski dopust: Prilagodljiva podpora za oba starša
Pravica do starševskega dopusta pripada vsakemu od staršev. Po veljavni zakonodaji (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih) vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. Ta del dopusta se lahko izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj.
Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, torej v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. V primeru rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni, če poda pristojna zdravniška komisija pozitivno mnenje za podaljšanje. Za to obliko podaljšanja je mogoče uveljavljati pravico najkasneje do 18. leta otrokove starosti.
Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu, kot ga imata mati oziroma oče. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, mlajši do osem let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Nadomestila med dopusti: Finančna podpora za starše
Pravica do nadomestila plače je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Te se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. Materinsko nadomestilo znaša 100 % osnove in je navzgor neomejeno. Očetovsko in starševsko nadomestilo pa sta navzgor omejena na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec pri izračunu nadomestila se upošteva predpretekli mesec pred vložitvijo prve vloge za dopust. Na primer, pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 (izplačana v juliju 2023). Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za nosečnice, ki nimajo urejenega statusa zaposlitve ali samozaposlitve, a so bile v zadnjih treh letih zavarovane za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev (upoštevajo se tudi obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost ali nadomestila ZZZS po prenehanju delovnega razmerja), obstaja možnost pridobitve materinskega ali starševskega nadomestila. V teh primerih se za osnovo upošteva minimalna plača po zakonu o transferjih, ki se zviša za 20 EUR bruto za vsak mesec, ko je bilo poravnano zavarovanje.
Starševski dodatek: Podpora za tiste, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila
Starševski dodatek je finančna pomoč za starše, ki ob rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Ta pravica traja 365 dni od rojstva otroka. Če vlogo oddate 30 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po rojstvu otroka, bo pravica priznana od meseca otrokovega rojstva. Če vlogo vložite po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Višina starševskega dodatka je usklajena z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Trenutno znaša 402,18 evra na mesec. Vlogo za starševski dodatek lahko najdete na spletu.
Prvih 77 dni po porodu pripada starševski dodatek materi, če imata ona in otrok v Sloveniji stalno prebivališče in tu dejansko prebivata. Po tem obdobju se starša pisno dogovorita, kateremu od njiju pripada nadaljnje prejemanje dodatka. V primeru, da mati zapusti otroka, je trajno ali začasno nesposobna za nego in varstvo otroka ali umre, lahko pravico do starševskega dodatka (pod enakimi pogoji kot mati) uveljavlja tudi oče.
Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek, namenjen preživljanju, vzgoji in izobraževanju otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, pri čemer pa se o vsaki nadaljnji upravičenosti do podaljšanja pravice odloča posebej. Do otroškega dodatka je upravičen eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Sloveniji, kjer družina tudi dejansko živi, in sicer do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Če imate že veljavno pravico do otroškega dodatka in se vam rodi nov otrok, je potrebno oddati novo vlogo v tridesetih dneh od rojstva otroka, da bo pravica veljala od meseca njegovega rojstva. Če prejmete odločbo o vračilu določenega sredstva otroškega dodatka, se vam bo po pravnomočnosti odločbe začel avtomatični poračun dolga, če imate še naprej veljavno pravico do otroškega dodatka.
Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratna finančna podpora za novorojenčka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico do te pomoči ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pomoč znaša 441,60 EUR. Pravico lahko uveljavlja mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca, če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do te pomoči.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.
Dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek: Podpora za otroke s posebnimi potrebami
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Mesečna višina tega prejemka znaša 734,15 EUR bruto.
Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.
Dodatek za veliko družino: Podpora družinam s tremi ali več otroki
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Za tri otroke znaša dodatek 510,35 EUR, za štiri ali več pa 620,16 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Vlogo za dodatek za veliko družino vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka. V tem primeru se upravičencu plačujejo prispevki za socialno varnost od višine minimalne plače. Pravica lahko traja najdlje do konca prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, ob pogoju, da starejši otroci še niso dopolnili 18 let. Za uveljavljanje pravice je potrebno izpolniti obrazec Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
Druge oblike pomoči in podpore
Država si prizadeva ustvariti ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. V primeru materialne ogroženosti lahko posameznik ali družina zaprosita za denarno socialno pomoč ali izredno denarno socialno pomoč. Za subvencijo najemnine lahko zaprosijo osebe, ki bivajo v različnih vrstah najemnih stanovanj. Če prejemate denarno socialno pomoč ali izpolnjujete pogoje zanjo, imate pravico do uveljavljanja izplačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
V primeru, da se nosečnica ali mlada družina sooča s specifičnimi vprašanji glede svojih pravic, se lahko obrnejo na center za socialno delo, kjer jim bodo nudili strokovno pomoč in svetovanje. Prav tako obstajajo različne svetovalnice in organizacije, ki nudijo podporo nosečnicam in mladim družinam v Sloveniji.
tags: #socialna #pomoc #za #brezposelne #nosecnice