V času nosečnosti delavke uživajo posebno zakonsko varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To varstvo je ključnega pomena za zagotavljanje stabilnosti in varnosti nosečnicam v času, ko te potrebujejo največjo podporo. Vendar pa se v praksi porajajo kompleksna vprašanja, zlasti ko se obdobje nosečnosti prekriva z drugim pogodbenim obdobjem, kot je denimo poskusno delo. Ali lahko delodajalec odpove pogodbo noseči delavki, ki neuspešno opravi poskusno delo? Kakšne so posledice in katere pravice imajo vpletene stranke?
Pravno varstvo nosečih delavk pred odpovedjo
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da delodajalec zaposleni delavki v času nosečnosti ne sme preklicati pogodbe o zaposlitvi. To varstvo je absolutno in pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nosečnici načeloma nična. Vendar pa zakon predvideva tudi izjeme, ki omogočajo prenehanje zaposlitve noseče delavke, vendar le v izjemnih okoliščinah.
Ena izmed teh izjem je pridobitev predhodnega soglasja inšpektorja za delo. To soglasje je potrebno, če obstajajo razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (likvidacija). V teh primerih mora inšpektor za delo presoditi, ali so razlogi za odpoved resnično tako močni, da upravičujejo poseg v posebno varstvo nosečnice.
Pomemben vidik pravnega varstva je tudi obveznost delavke, da delodajalca seznani s svojo nosečnostjo. Če delodajalec za nosečnost ne ve, ga mora delavka obvestiti pred iztekom odpovednega roka, in sicer z zdravniškim potrdilom. Če delavka tega ne stori, delodajalec ne more vedeti za omejitve glede odpovedi zaposlitve nosečnici. V primeru, da delodajalec noseči delavki vroči odpoved, ne da bi vedel za njeno nosečnost, mora delavka delodajalca obvestiti o ničnosti odpovedi in mu takoj predložiti zdravniško potrdilo. V takem primeru se postopek odpovedi ustavi, delodajalec pa do enega meseca po vrnitvi delavke na delo ne sme izvesti nobenih ukrepov za prenehanje delovnega razmerja.
Poskusno delo: Namen in zakonske omejitve
Poskusno delo je zakonsko opredeljeno kot poseben pogoj za opravljanje dela, ki delodajalcu omogoča preverjanje usposobljenosti, znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Namen poskusnega dela je namreč preveriti, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca in ali se bo uspešno vključil v delovno okolje. Pogodba o zaposlitvi lahko določa poskusno delo v trajanju največ šest mesecev.
Vendar pa poskusno delo ne sme biti izgovor za arbitrarno ravnanje delodajalca. ZDR-1 določa, da je neuspešno opravljeno poskusno delo lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da mora delodajalec v primeru nezadovoljstva z opravljenim poskusnim delom delavcu podati redno odpoved, ki ji sledi odpovedni rok.
Neuspešno poskusno delo nosečnice: Ko se izjeme ne upoštevajo
Ključno vprašanje, ki se pogosto pojavlja, je, ali neuspešno opravljeno poskusno delo predstavlja izjemo od splošnega pravila o varstvu nosečnic pred odpovedjo. Odgovor je jasen: ne. Neuspešno opravljeno poskusno delo ne sodi med zakonsko določene izjeme, ki bi delodajalcu omogočale odpoved pogodbe noseči delavki.
To področje je bilo z vidika varnosti nosečnic dodatno urejeno s sprejemom novega ZDR-1 leta 2013. Pred tem so noseče delavke uživale manjše pravno varstvo, saj je bilo neuspešno opravljeno poskusno delo lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seveda ob predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Po novem ZDR-1 pa je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za redno odpoved, ki pa je nosečnici v času nosečnosti prepovedana.
Tako velja, da četudi noseča delavka v času poskusne dobe dela ne opravlja zadovoljivo, ji delodajalec ne sme vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa, ki poudarja, da je poskusno delo namenjeno preverjanju sposobnosti, ne pa sankcioniranju kršitev. Delodajalec v takem primeru ne more izkoristiti neuspešno opravljenega poskusnega dela kot podlage za odpoved.
Zakaj bi na ustno zdravje morale biti še posebej pozorne nosečnice?
Sodna praksa kot vodilo
Slovenska sodna praksa je v številnih primerih potrdila, da neuspešno opravljeno poskusno delo ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi noseči delavki. Odločbe sodišč, kot so na primer VDS sklep Pdp 1056/2004 ali VDS sodba Pdp 575/2004, jasno kažejo na zaščito, ki jo zakonodaja namenja nosečnicam.
Na primer, sodna praksa je poudarila, da obvestitev nadrejene delavke o nosečnosti že pomeni seznanitev delodajalca s tem dejstvom, zakon pa ne predvideva posebnega postopka za obveščanje, razen če delodajalec za nosečnost ne ve. V takem primeru mora delavka predložiti zdravniško potrdilo.
Pomembno je tudi razumevanje, da institut poskusnega dela sam po sebi ne izključuje nastanka drugih odpovednih razlogov, vendar pa v primeru nosečnosti veljajo stroge omejitve. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, je nezakonita, saj ZDR-1 v 125. členu ne predvideva takšne možnosti. Četudi delodajalec meni, da je odpoved iz poslovnega razloga v času poskusnega dela v korist delavca, to ne spremeni zakonske določbe.
Kaj storiti v primeru nezakonite odpovedi?
Če delodajalec kljub nosečnosti delavke in dejstvu, da je to neuspešno opravila poskusno delo, vroči odpoved, mora delavka nemudoma ukrepati. Kot je navedeno, je vročena odpoved zaposlitve nosečnici nična. Delavka mora delodajalca obvestiti o ničnosti in predložiti zdravniško potrdilo. V kolikor delodajalec ne spoštuje zakona, se delavka lahko obrne na sodišče za varstvo svojih pravic.
Pomembno je poudariti, da je v času poskusnega dela mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ali če so podani razlogi za izredno odpoved. Vendar pa ta pravila ne veljajo za nosečnice, ki uživajo absolutno varstvo pred odpovedjo.
Zaključek
Zakon o delovnih razmerjih in sodna praksa zagotavljata močno pravno varstvo nosečim delavkam, zlasti ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neuspešno opravljeno poskusno delo v času nosečnosti ni zakonit razlog za odpoved. Delodajalci morajo biti pri ravnanju z nosečimi zaposlenimi izjemno pazljivi in spoštovati zakonske določbe, da se izognejo morebitnim sodnim sporom in plačilu odpravnin ter drugih nadomestil. Prav tako je pomembno, da delavke poznajo svoje pravice in ukrepajo, če menijo, da so bile te kršene.