Primerna prehrana med nosečnostjo in dojenjem predstavlja ključno naložbo v dolgoročno zdravje tako matere kot otroka. Njen vpliv seže celo v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oziroma presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oziroma 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oziroma pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana in njene alternative
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanske prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Vprašanje o sojinem mleku se pogosto pojavlja v povezavi z nosečnostjo in dojenjem, saj nekateri viri hvalijo sojo in njene proizvode, medtem ko drugi opozarjajo na morebitne škodljivosti, kot so gensko spremenjena soja ali uporaba pesticidov. V 20. tednu nosečnosti se lahko pojavijo želje po sojinem mleku z okusom ali celo pudingu. Odgovor na to vprašanje je, da od občasnega uživanja enega napitka, pudinga ali juhe v vrečki ne bo nič hudega. Debata o tem, ali so soja in izdelki iz nje zdravi ali škodljivi, je kompleksna. Zmernost je vedno dobrodošla.
Pomembno je izbrati neoporečno pridelano sojo, če je le mogoče. Če obstaja skrb glede alergij, je priporočljivo prebrati informacije o izpostavljenosti alergenom v zgodnjem otroštvu, ki lahko vplivajo na razvoj imunskega sistema. Nekateri menijo, da pretirana previdnost pri uvajanju nove hrane dojenčkom morda ni potrebna v vseh primerih, kar pa ne velja za otroke z resnimi alergijami. Obsedenost s skrbnim varovanjem pred vsem lahko meji na pretiravanje.
Ključna hranila med nosečnostjo in dojenjem
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Za nosečnice, ki so mlajše od 18 let, so dnevne beljakovinske potrebe nekoliko višje, ker so le-te potrebne še za njihovo rast in razvoj. Za izkoristek beljakovin je pomembno, da nosečnica zaužije hrano primerne energijske vrednosti. Za celotno obdobje nosečnosti je po novejših raziskavah dodatno potrebnih 300 MJ (71700 kcal). Te potrebe je priporočljivo enakomerno pokrivati skozi vso nosečnost z dodatnim uživanjem 200-250-300 kcal/dan. Energijske potrebe se zvišujejo z dolžino nosečnosti in naj jih pretežno pokrivajo kompleksni ogljikovi hidrati (ne pa maščobe in sladkorji). Telesna teža v nosečnosti se naj poveča le za 12,5-13 kg! Uživanje polnovrednih beljakovin v obliki mesa pomeni, da je izbor mesa širok: teletina, mlada govedina, mlada divjačina, perutnina (domača in divja), drobnica, ribe. Pri ribah je zaradi onesnaženosti voda potrebna previdnost, priporočene so manjše ribe, nikakor pa ne tuna, mečarica, morski pes. Nosečnice velikokrat rib ne marajo. Poleg mesa naj nosečnica uživa še delno posneto mleko in mlečne izdelke iz posnetega ali delno posnetega mleka, jajca in jajčne izdelke, ker bo poleg visokovrednih beljakovin zaužila še določene minerale in vitamine.
Maščobe predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak.
Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd.
Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja). Trans maščobe nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Dobri viri beta karotena (predstopnje vitamina A) so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja.
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi (npr. tek, plavanje, kolesarjenje) - brez posebnega izpostavljanja soncu (sončenje), ki je škodljivo za zdravje kože. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu (npr. pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih), ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
Vitamin D v nosečnosti: koristi, varnost in raziskave – dr. Bruce Hollis
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo).
Priporočen odmerek folne kisline oziroma folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega, ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. kava in čaj, močno zavirajo absorpcijo železa.
V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25. leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. 100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15 g trdega sira ali 30 g mehkega sira.
V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Hidracija in dnevni vnos tekočine
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Splošna priporočila za prehrano v nosečnosti in dojenju
V preglednici so podani predlogi za uživanje živil, s katerimi pokrijemo osnovne potrebe po energiji, hranilih in tekočini, ter predlogi za dodatni vnos živil v času nosečnosti in dojenja. Količine živil, ki so podane v preglednici, so povprečne vrednosti. Vsaka noseča in doječa mati ima svoje potrebe po energiji in hranilih, ki so različne od dneva do dneva, se spreminjajo s telesno aktivnostjo matere in z drugimi dejavniki. Osnovne potrebe obsegajo priporočena in dovoljena živila.
Nosečnost je za ženske čas, ko morajo še bolj paziti na svoje zdravje in prav tako paziti na vse, kar zaužijejo. Noseča ženska mora poleg svojega počutja paziti tudi na počutje svojega rastočega malčka v trebuščku, kar pomeni, da mora paziti na to, kar je, ter s čim je ta hrana začinjena. Vzrok je preprost, saj lahko intenzivnosti in določene lastnosti začimb delujejo na otroka kot droga in mu lahko škodujejo. Pekoče začimbe, kot so čili, feferoni, pekoča paprika, poper in vsi podobni sorodniki tem, v nosečnosti niso priporočljivi. Vzrok za to je preprosto to, da dražijo sluznico in lahko nosečnici povzročijo hudo zgago in prebavne motnje. Čaj iz poprove mete in njegovo eterično olje je izredno priljubljeno pri nosečnicah, saj lajša simptome prehlada, ki se večkrat lahko pojavi med samo nosečnostjo. Mediteranski zaklad žajbelj, danes izredno popularen za lajšanje vnetij ustne votline, ampak zaradi močnih učinkovin zavira nastajanje materinega mleka. Veliko zelišč vsebuje tudi eterična olja, ki lahko otroku škodijo in jih seveda ne priporočajo za uporabo tekom nosečnosti. Med malo manj znane začimbe, za katere je priporočljivo, da se jih nosečnice izogibajo, so tudi ognjič, sivka, timijan, šentjanževka in cimet.
Varnost živil v nosečnosti
Nosečnica naj nikoli ne poje hrane z vidnimi znaki kvarjenja, kot so gniloba, plesen, neustrezen vonj živila. Ni dovolj, da se pokvarjeni del živila obreže in zavrže ter poje užitni del. Kvarjenje je skoraj gotovo tudi na delu živila, kjer ga še ne vidimo s prostim očesom. Pri plesni je lahko nevarna plesen sama ali pa njeni presnovki, t.i. toksini, ki jih sproščajo določeni sevi plesni. Nevarno je lahko tudi vdihavanje plesni. Živilo tako raje zavrzite v celoti.
Na seznamu živil, ki se jih je v nosečnosti bolje izogibati, so tudi živila, ki sicer še nimajo s prostim očesom vidnih znakov plesni, a se na analizah živil pogosto izkaže, da so z njo kontaminirana. To so predvsem zemeljski oreški (arašidi in posledično arašidovo maslo, indijski oreščki, pistacije), pa tudi drugi oreški (mandlji, lešniki) in suho sadje ter kakavova zrna, sončnična semena, začimbe, riž, fižol, koruza in žita ter izdelki iz njih. Seznam je kar dolg in določena živila seveda tudi v nosečnosti še naprej uživamo, preverimo pa njihov izvor in jih kupujemo pri preverjenih ponudnikih, za katere vemo, da imajo ta živila ustrezno shranjena. Hrana, uvožena iz delov sveta s toplejšim in bolj vlažnim podnebjem, je bolj podvržena razvoju plesni kot sveža hrana iz lokalnega okolja.
S plesnijo onesnažena živila predstavljajo tveganje za zdravje, če plesni oziroma njihovih toksinov živilo vsebuje nad dovoljeno količino ali pa smo jim izpostavljeni dlje časa. Tega seveda ne moremo vedeti za vsako živilo, plod, sadež posebej, zato skušamo tveganje omejiti. To storimo tako, da uživamo raznoliko prehrano, kar ne velja le za raznolikost uživanja posameznih živil, ampak tudi za raznolikost uživanja enega živila, a od različnih ponudnikov. Prav tako že pri nakupu preverimo, da živilo ni v poškodovani embalaži. To velja tudi za konzervirano hrano. Izogibajmo se nakupa in zaužitja hrane in pijače iz pločevinke, ki je udrta.
Naslednja skupina živil, ki naj se jim nosečnica izogiba zaradi varnosti, so surova, toplotno neobdelana živila. Taka živila lahko vsebujejo listerijo, bakterijo, ki povzroči listeriozo. Nosečnica naj tako uživa le pasterizirano mleko in izdelke iz njega (trde sire, mehkim sirom naj se izogiba oziroma jih pred zaužitjem še dodatno toplotno obdela) in toplotno obdelano meso ter ribe (do središčne temperature vsaj 74 oziroma 82 stopinj Celzija pri perutnini). V primeru nakupa mleka iz mlekomata naj ga prekuha sama, zrezke in pleskavice ter podobne mesne izbire naj uživa "well done", prav tako naj si jajca pripravi trdo kuhana ali vmešana. Za čas nosečnosti naj iz svoje prehrane izloči morske sadeže in školjke, mesne izdelke, kot so klobase, poltrajne suhe mesne izdelke in tudi predpakirane mesne izdelke.
Listerija je bakterija, ki raste v vlažnem in hladnem okolju in se razmnožuje pri temperaturi od 4,4 do 44 stopinj Celzija, še nižja temperatura (v zamrzovalniku) pa razmnoževanja ne ustavi, temveč ga le upočasni. Pomembno je torej, da imamo površine v hladilniku ter na splošno v kuhinji čiste. V hladilnik namreč lahko damo živilo, ki ni onesnaženo, a ga shranimo na neprimeren način in listerija iz hladilnika lahko preide na to živilo. Nosečnica naj tako ne uživa tudi surove, slabo oprane zelenjave in sadja ter kalčkov, nepasteriziranih sokov in presnih sladic. Če želi svojo prehrano obogatiti s takimi izdelki, naj si jih pripravi sama doma, kjer lahko zagotovi ustrezne higienske postopke ravnanja s surovim sadjem in zelenjavo.
Tudi domača zelenjava in sadje z vrta sta lahko vir okužbe, in sicer s toksoplazmozo. Bolezen prenašajo mačke, okužene z zajedavci, ki jih s svojimi iztrebki izločijo v okolje, dež pa jih nato raznosi na večje površine. Med tvegana živila sodijo surovo, toplotno nezadostno obdelano meso, školjke, jajca in nepasterizirano mleko ter že omenjena slabo oprana zelenjava in sadje. Živila z vrta takoj ob prihodu v kuhinjo operemo in jih v primeru shranjevanja najprej očistimo, šele nato shranimo. Pred zaužitjem jih očistimo ponovno.
Tretja skupina živil, ki se jim je v nosečnosti bolje izogibati, pa so živila, ki v sebi nosijo okoljska onesnaževala, npr. težke kovine, torej predvsem školjke in morski sadeži, ter tista, ki sicer v sebi skrivajo ogromno za zdravje koristnih hranil, a tudi v zelo visokih količinah, npr. vitamin A, ki ga je lahko veliko v jetrih in jetrni pašteti. Ta živila naj nosečnica uživa redko ali raje sploh ne. V nosečnosti pa naj se nosečnica popolnoma izogiba tudi živil z veliko sladkorja, kot so sladke pijače, energijski napitki, sladice in slaščice, zelo slanim in mastnim živilom ter živilom in pijačam z alkoholom. V nosečnosti se svetuje tudi izogibanje ostrim začimbam in gobam.
Da preprečimo okužbe z živili, je tako pomembno dosledno izvajanje osebne higiene, predvsem pravilno umivanje rok, še zlasti pred in med pripravo jedi. Pri stiku s surovim mesom ter neoprano zelenjavo in sadjem naj se nosečnica z rokami ne dotika telesa in si popravlja lase.
In za konec. Čeprav smo v delu leta, ko dogodki, povezani s kulinaričnim uživanjem jedi na prostem, kar kličejo po sproščenem druženju, se jim v času nosečnosti raje izognimo oziroma pred zaužitjem hrane res preverimo, ali lahko ponudniki zagotovijo visoko raven higienskega ravnanja z živili.
Sojino mleko kot nadomestek in prehranska dopolnitev
V primeru prebavnih težav pri možu, ki je jedel lahko, dietno hrano zaradi težav s črevesjem, je sojino mleko lahko primerno kot osnova ali vir beljakovin. Sojino mleko je lahko prebavljivo in bogat vir beljakovin ter pogosto tudi kalcija. Na tržišču obstaja sojino mleko v tekoči obliki ter v obliki prahu, oboje se lahko uporablja. S tekočim sojinim mlekom lahko pripravite okusne pudinge, z mlekom v prahu pa lahko obogatite jedi, kot je pire krompir ali razne juhe. Oba sta tudi zelo dobrega okusa. Prehranska vlaknina je pomembna za odvajanje in preprečuje lenost črevesja, vendar ne sme biti groba.
V primeru alergije na kravje mleko ali drugih intoleranc, se pogosto kot nadomestek uporablja riževo, ovseno ali sojino mleko. Nekateri sicer odsvetujejo sojino mleko do drugega leta starosti, vendar je to bolj odvisno od posameznega otroka in morebitnih alergij. Za dojenčke, ki niso alergični, se lahko uporablja prilagojeno sojino mleko že od novorojenčkov naprej.
Članek je prispevala Vesna. BAM spices smo ustvarili z željo po tem, da vam ponudimo začimbne mešanice vrhunske kvalitete. Vaše slane in sladke jedi naj od zdaj naprej dišijo po prefinjenih okusih začimb. Postanite mojster ali mojstrica ustvarjanja vrhunskih obrokov!
tags: #sojino #mleko #v #nosecnosti