Vnetje oči pri otrocih je pogosto bolezensko stanje in velikokrat razlog za obisk pri zdravniku. Očesne težave v prvem letu življenja so pogoste in pri starših pogosto vzbudijo skrb. V večini primerov gre za nenevarna in prehodna stanja, ki se spontano izboljšajo ob ustrezni negi. Pred vami je strokovni članek, ki ga je pripravila prof. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., vodja Otroškega oddelka Očesne klinike UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za pediatrično oftalmologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ta vodič za starše temelji na strokovnem članku "Najpogostejša očesna stanja pri dojenčku". Njegov namen je pomagati razumeti ozadje posameznih stanj, njihov potek in možnosti zdravljenja ter opozoriti na redke, a lahko resne zaplete. Prispevek opisuje najpogostejša očesna stanja pri novorojenčku in dojenčku do prvega leta starosti.
Pogosti vzroki solzenja in vnetja oči pri dojenčku
Solzenje oči pri dojenčkih in otrocih je lahko posledica več dejavnikov. Razlikujemo predvsem med vnetji oči zaradi okužbe z bakterijami in virusi ter vnetji zaradi različnih neinfektivnih vzrokov, kot je alergija.
Zaprte ali zožene solzne poti (ZSP)
Pri otrocih so zapore solznih poti pogoste, pogosto brez prisotnega vnetja. Prirojena zapora (ali zoženje) solznih poti (ZSP) je v prvih mesecih po rojstvu pogosta težava. Zaradi zapore ali zožitve v odtekanju solz je pogosto izrazito solzenje s posledično sekundarno okužbo. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je ZSP prisotna pri 5-20 % otrok v prvem letu življenja, pri novorojenčkih pa celo pri 95 %. Pojavnost ZSP je pri nedonošenčkih večja kot pri otrocih, rojenih ob roku poroda. Najpogostejši vzroki ZSP so opnasta zapora v nosnem delu solznega voda, zožitev v področju nosnega dela voda ali kostne nepravilnosti, ki vodijo v zožitev solzne poti. V 20 % je ZSP obojestranska.
Izsledki raziskav kažejo, da se lahko stanje spontano izboljša do 13. meseca starosti v kar 95 % primerov, najpogosteje v prvih treh mesecih. Splošno priznana konzervativna metoda zdravljenja je masaža solznega mešička. Vloga antibiotičnih kapljic pri zdravljenju ZSP je vprašljiva. V številnih raziskavah so namreč pokazali, da pogosta uporaba antibiotičnih kapljic vodi v razvoj odpornih bakterij in kronično vnetje v predelu solznega mešička, zato antibiotik predpišemo le pri izrazito trdovratnih vnetjih in ob prisotnosti gnojnega izcedka. Starši morajo poznati tehniko masaže v predelu solzne vrečke, spiranja očesa in čiščenja nosu. V redkih primerih ZSP lahko privede tudi do hujših vnetij okolnih struktur. Takrat je potrebna takojšnja obravnava pri oftalmologu. Če ZSP vztraja tudi po 12. mesecu starosti, sta na mestu sondiranje in prebrizganje solznih poti v splošni anesteziji. Uspešnost posega je 75-80 %. Pri približno 3 % otrok z ZSP ugotavljamo prirojeno dakriocistokelo, pri kateri zaradi distalne zapore pride do raztezanja solznega mešička.
V primeru zapore/zoženja solznih poti je bistvenega pomena poznavanje pravilne masaže v predelu solzne vrečke in redno spiranje očesne površine ter noska. Pri otrocih se solzijo oči. Lahko imajo gnojav ali prozoren izcedek. Če oko ni vneto, niso potrebni nikakršni antibiotiki, pač pa samo redno izpiranje in masiranje v predelu solznih kanalčkov po navodilu strokovnjaka, da bi se s tem pripomoglo h spontanemu odpiranju.
Konjunktivitis novorojenčka (KN) in otroški konjunktivitis
Konjunktivitis je vnetje očesne veznice, sluznice, ki pokriva veke in sprednji del zrkla do roba roženice. Pri otrocih je to zelo pogosto, neprijetno, a po navadi nenevarno akutno vnetje. Največkrat je posledica virusne ali bakterijske okužbe.
Konjunktivitis novorojenčka (KN) je vnetje ali okužba očesne veznice v prvem mesecu po rojstvu. Je najpogostejša okužba v 1. mesecu starosti in prisotna pri 1-25 % novorojenčkov. KN razdelimo v tri skupine: kemijski konjunktivitis, bakterijski konjunktivitis in virusni konjunktivitis. V večini je KN samoomejujoč in ne ogroža vida. Redke oblike KN lahko spremljajo resni sistemski učinki, ki včasih povzročijo slepoto.
Kemijski konjunktivitis: Pojavi se 1-2 dneva po vnosu kemijskega agensa (najpogosteje Credejevih kapljic ali povidon jodida takoj po rojstvu) in je praviloma obojestranski.
Bakterijski konjunktivitis: Oko je pordelo, boleče in skeleče. Na začetku je običajno vneto samo eno oko. Zjutraj po prebujanju je oko zlepljeno, prisoten je izcedek rumene ali zelene barve. Ta tip konjunktivitisa je precej nalezljiv. Bakterijski konjunktivitis se zdravi z antibiotičnimi kapljicami in/ali mazilom, ki skrajša trajanje bolezni. Pri otrocih je izcedek iz oči gost, obilen in rumeno-zelen. Značilna je zlepljenost vek ob jutranjem prebujanju ali po popoldanskem počitku. Težave se pri bakterijskem konjunktivitisu pojavijo nenadoma, bolečina je minimalna, oko je praviloma pordelo, le redko pa srbi.
Virusni konjunktivitis: Je zelo nalezljiv. Sluznice so prizadete. Po navadi se najprej pojavi na enem očesu, zaradi velike nalezljivosti pa se lahko prenese tudi na drugo oko. Oko je pordelo, občutljivo na svetlobo, izcedek pa je mukozen ali voden. Ta zelo prenosljiv virus je prisoten v solzah, dokler ne minejo znaki okužbe, kar običajno traja od enega do dveh tednov. Pri otrocih je virusno vnetje oči pogostejše poleti. Najpogostejši povzročitelji virusnega konjunktivitisa so adenovirusi, redkeje herpes simplex virus (HSV), varicella-zoster virus (VZV) in picornavirus.
Klamidijski konjunktivitis: Približno 2-20 % nosečnic je okuženih z bakterijo Chlamydia trachomatis, pojavnost klamidijskega KN pri novorojenčku okužene matere pa je 20-50 %. Razvije se 5-14 dni po rojstvu. Lahko je enostranski ali obojestranski, s prozornim ali gnojavim izcedkom in morebitno prisotnostjo zarastlin v vezničnih žepkih. Klamidijski KN lahko spremljajo zamašenost nosu, vnetje srednjega ušesa in pljučnica, ki se lahko razvije v 4-12 tednih po rojstvu.
Gonokokni konjunktivitis: Simptomi se pojavijo od 2. do 5. dne po rojstvu. Klinična slika je pogosto dramatična z izrazito oteklino vek, gostim purulentnim izcedkom, izrazito oteklino veznice in s hudim konjunktivalnim draženjem zrkla. Bakterija lahko prodre skozi nepoškodovano roženico (v približno 15 % gonokoknih KN) in lahko potencialno povzroča vid ogrožajoče stanje.
Herpetični konjunktivitis: Redek vzrok KN je genitalna herpetična okužba matere. Kaže se z mehurčkastimi izpuščaji po vekah, rdečino kože vek, konjunktivitisom, keratitisom in/ali anteriornim uveitisom. Keratitis tipično prizadene vse plasti roženice. Za zdravljenje lahko zdravnik predpiše virostatična zdravila.
Conjunctivitis: What Is Pink Eye? | Types, Symptoms and Treatment | Video for Kids
Alergijska vnetja oči
Pri otrocih z astmo, alergijskim rinitisom in atopijskim dermatitisom se pogosto pojavijo tudi alergijska vnetja oči. Prisotni so srbenje, solzenje in kronično vnetje veznice z rdečino. Za alergijska vnetja oči je značilno sezonsko pojavljanje glede na prisotnost alergenov v okolici. Alergijski konjunktivitis lahko povzroči podobne simptome kot infekcijski. Najbolj izrazit simptom je srbenje, pojavi pa se tudi prozoren izcedek, ki je lahko sluzast ali ne.
Vnetja lojnic v vekah (ječmen in halacij)
Pri vnetjih lojnic v vekah oziroma ječmenu gre lahko za stafilokokno vnetje žlez ali za nebakterijsko zamašitev izvodil žlez.
Hordeolum (ječmen): Je na dotik občutljiva, vnetna sprememba na robu veke, ki se je pojavila pred kratkim (nekaj dni), z izcedkom in okolno rdečino ter oteklino. Vnet je lahko folikel trepalnice ali katera izmed žlez v robu veke. Vnetje je pogosto povezano z bakterijsko okužbo, a je lahko tudi sterilno. Večina hordeolov se spontano predre in drenira navzven v 1-2 tednih. Pomagajo suho gretje 5-10 min 3- do 6-krat na dan, nega robov vek, v težjih primerih je potrebno tudi dodatno zdravljenje.
Halacij (ječmen) ali lipogranulom žlez v robovih vek: Je neboleča in elastična sprememba v veki. Bolezen poteka bolj kronično kot pri hordeolu. Občutljivost veke je bistveno manjša, pogosteje pa se pojavlja globlje v veki in ne na njenem robu. Ker gre za neinfektivno stanje, zdravljenje z antibiotiki navadno ni potrebno. Svetujemo suho gretje 5-10 minut 3- do 6-krat na dan.
Molluscum contagiosum
Molluscum contagiosum pomeni okužbo kože s poksvirusom, ki običajno prizadene otroke med drugim in četrtim letom starosti in se prenaša kontaktno. Značilni so okrogli izrastki z majhno jamico na sredini, ki ob nastanku na robu veke povzročajo enostransko kronično vnetje očesne veznice.
Virus herpesa simpleksa in virus varicella zoster
Virus herpesa simpleksa povzroči vnetje vek z značilnimi mešičkastimi spremembami in vnetje očesne veznice, kar poznamo kot herpetični blefarokonjunktivitis. Virus varicella zoster, ki ob začetni okužbi povzroči norice, lahko ob prisotnosti vezikul na robu veke povzroči tudi konjunktivitis. Ob reaktivaciji, ki je sicer pri otrocih redka, se pojavi herpes zoster, ki lahko povzroči znotrajočesno vnetje.
Vnetje solzne vrečke (dakriocistitis)
Vnetje solzne vrečke se pojavi redko, kaže pa se kot oteklina in rdečina v notranjem očesnem kotu. Če se solze stalno zadržujejo, lahko patološko zaprt solzni kanal povzroči vnetje solznega mešička ali dakriocistitis. V mešičku se začne nabirati tekočina, ta zato oteče, notranji del očesa zaboli. Solzna tekočina izgubi svojo baktericidno sposobnost, v njej pa se začnejo razmnoževati mikrobi, kar privede k razvoju gnojnega vnetja. Simptomi so lahko različni: oči so videti mokre, se solzijo, bolijo, otečejo, poviša se telesna temperatura, oči postanejo rdeče, včasih iz njih ob pritisku na notranji kotiček med noskom in zgornjo veko izteka gnoj. Največkrat je prizadeto le eno oko. Pri majhnih otrocih si običajno najprej pomagamo s čiščenjem s fiziološko raztopino in čisto vato. Zdravnik najpogosteje predpiše antibiotične kapljice in mazila, ki običajno težave odpravijo. Pomaga tudi gretje prizadetega območja s toplimi obkladki, ki omilijo bolečino in pospešijo iztekanje gnoja. Zdravljenje poteka tudi z nežno masažo dela med nosom in očesom, da se zmehča zapora in lahko morebitni gnoj iztisnemo iz očesa. Če se stanje ne izboljša, so včasih potrebni celo oralni antibiotiki v obliki sirupa. V nekaterih primerih je najučinkovitejša metoda, ko vse drugo zataji, izpiranje solznih vodov. Oftalmolog solzovode pod večjim ali manjšim pritiskom prebrizga oziroma izpere z raztopino.
Znotrajočesna vnetja
Vnetno dogajanje je lahko prisotno znotraj očesnih struktur, ki zajemajo šarenico, ciliarnik in žilnico, v mrežnici ali v steklovini. Znotrajočesno vnetje pri otrocih je lahko pridruženo najpogostejši revmatski bolezni otrok, juvenilnemu idiopatskemu artritisu. Vnetja so mogoča tudi pri okužbah s povzročitelji toksoplazmoze, ošpic, herpesa ipd. Predvsem pri majhnih otrocih uveitis po navadi poteka brez simptomov.
Prepoznavanje simptomov in diagnoza
Najpogostejši simptom vnetja oči pri novorojenčkih in dojenčkih je izcedek iz očesa, ki je lahko gnojen ali sluzast. Oko je lahko pordelo, oteklo, in otrok lahko kaže znake nelagodja. Če opazite, da si vaš otrok pogosto menca oči, da ga srbijo, na videz pa so rdeče in oteklo, ste lahko precej prepričani, da ima vnetje oči ali konjunktivitis. Če se oko vašega otroka stalno gnoji, je pomembno, da se čim prej posvetujete s pediatrom. Diagnoza vnetja oči običajno vključuje pregled otrokovega očesa in pogovor z starši o simptomih in trajanju težav. V primeru suma na specifično okužbo ali zamašen solzovod, lahko zdravnik naroči dodatne preiskave ali napotnico za specialistično obravnavo na očesni kliniki.
Zdravljenje in nega
Zdravljenje vnetja oči pri novorojenčkih in dojenčkih je odvisno od vzroka. V primeru zamašenega solznika ali blagega vnetja, lahko zdravnik priporoči:
Izpiranje z fiziološko raztopino ali prekuhano mlačno vodo: To je najpogostejši in najvarnejši način čiščenja očesa. Uporabljajte sterilne tampone ali lanene krpice, pri čemer za vsako oko uporabite svež tampon in ga potegnite od zunanjega proti notranjemu kotu. Izogibajte se uporabi vatiranih palčk, saj se lahko razcepijo in dražijo oko. Priporočljivo je izvajati večkrat na dan, da ohranjamo čistočo in zaščitimo nežno očesno tkivo. Še posebno pa je pravilna nega oči v primeru okužbe. Pri tem je zelo pomembno, da za vsako oko uporabimo svež zloženec oz. vato, saj s tem preprečimo širjenje okužbe iz enega očesa na drugega.
Masaža solznih vrečic: Po navodilih zdravnika lahko nežno masirate predel solznih vrečic v notranjem kotu očesa ob nosnem korenu. Ta masaža lahko pomaga odmašiti solzne kanale. Z blazinico prsta pritisnite na strani nosu ob kostnem delu, nato izvedite masažni gib v smeri navzdol. Ob tem lahko priteče izcedek skozi zgornjo in spodnjo solzno luknjico v oko. Masaža naj traja 1 minuto in jo izvajajte vsaj 6-krat na dan. S pravilno in dosledno nego oči preprečujemo morebitne zaplete oz. širjenje okužbe iz enega očesa na drugega.
Kapljice za oči: V primeru bakterijske okužbe ali močnejšega vnetja, pediater lahko predpiše antibiotične kapljice za oči, kot so Tobrex. Pomembno je, da kapljice uporabljate natančno po navodilih zdravnika, tudi če se stanje hitro izboljša. V številnih raziskavah so pokazali, da pogosta uporaba antibiotičnih kapljic vodi v razvoj odpornih bakterij in kronično vnetje v predelu solznega mešička, zato antibiotik predpišemo le pri izrazito trdovratnih vnetjih in ob prisotnosti gnojnega izcedka. Pri kemijskem konjunktivitisu se zdravljenje osredotoča na izpiranje oči.
Topli in suhi obkladki: Pomagajo pri vnetjih lojnic v vekah oziroma ječmenu.
Pravilna uporaba kapljic za oči pri novorojenčkih
Uporaba kapljic za oči pri dojenčkih zahteva potrpežljivost in natančnost. Preden začnete, si temeljito umijte roke.
- Položaj otroka: Položite otroka na hrbet, najbolje čez svoja kolena, in podprite njegovo glavo z eno roko. Lahko ga tudi zavijete v odejo, da omejite gibanje rok.
- Priprava očesa: Z nežnim potegom navzdol od spodnje veke ustvarite "žepek". Če je otrok nemiren in stiska veke, nežno odprite oči s palcem in kazalcem.
- Aplikacija kapljic: Kapalko držite nad očesom in kanite eno kapljico v notranji očesni kot, v žepek. Poskusite otroka zamotiti s pogovorom ali pesmico. Če je otrok zaspan, lahko kapljice vkapate, ko spi.
- Po aplikaciji: Otrokovo glavo nagnite nazaj ali mu zaprite oko za minuto ali dve, da se kapljica enakomerno porazdeli.
- Čiščenje: Če je potrebno, nežno obrišite morebiten presežek kapljic s sterilnim tamponom.
Pomembno je vedeti:
- Rok uporabnosti: Po odprtju večine kapljic za oko velja omejen rok uporabnosti, običajno največ štiri tedne. Preverite navodila na embalaži.
- Čas med kapljicami: Če morate vkapati več različnih kapljic ali večkrat na dan, med posameznimi aplikacijami počakajte vsaj 5-10 minut, da se kapljice ne izpirajo med seboj.
- Kontaktne leče: Med zdravljenjem z očesnimi kapljicami se odsvetuje uporaba kontaktnih leč.
Kaj odsvetovati?
- Kamilice: Čeprav so kamilice pogosto uporabljene kot naravno sredstvo, jih v primeru vnetja oči pri novorojenčkih odsvetujejo, saj lahko izsušijo oko.
- Mleko: Medtem ko nekatere mame poročajo o uspešni uporabi materinega mleka za izpiranje, je priporočljivo slediti nasvetu zdravnika, saj sterilnost in učinkovitost mleka lahko variirata.
Kdaj k zdravniku?
Večina očesnih stanj pri dojenčku je nenevarnih in se ob ustrezni negi običajno izboljša spontano. Vendar pa je pomembno vedeti, kdaj je potreben pregled pri pediatru ali oftalmologu. Ob najmanjšem sumu na vnetje ali bolezen solznega aparata se odpravite k zdravniku. Če takšno vnetje ali bolezen solznega aparata zdravite samostojno s preprostim čajem za izpiranje, se lahko iz njega razvije kronično obolenje z dolgoročnimi posledicami. Prej, ko ukrepate, lažje in bolj učinkovito je zdravljenje, dlje, kot z njim odlašate, večje so možnosti zapletov. Če se vnetje po zdravljenju ne izboljša, lahko pediater ali oftalmolog predlaga čiščenje solzevodov.
Če opazite, da si vaš otrok pogosto menca oči, da ga srbijo, na videz pa so rdeče in oteklo, ste lahko precej prepričani, da ima vnetje oči ali konjunktivitis. Pediater bo na pregledu potrdil, ali ima vaš otrok infekcijski konjunktivitis in ne zgolj alergije. Če so pri vašem otroku za težave krive bakterije, bo najverjetneje predpisal protibakterijske kapljice ali mazilo. Če bo pediater ugotovil, da je vašega otroka doletel virusni konjunktivitis, vam bo svetoval o pravilni higieni oči v času vnetja ter opozoril na lajšanje simptomov viroze, kot sta zamašen nos in vročina. Otrok se lahko pri bakterijskem vnetju oči v vrtec ali šolo vrne po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja.
V primeru dvomov ali poslabšanja stanja, se vedno posvetujte z zdravnikom. Navedbe v tem članku se ne smejo razumeti kot zdravniški nasvet, niti niso mišljene kot nadomestilo priporočil medicinskih strokovnjakov.