Vsi starši si želijo, da bi bili njihovi otroci zdravi, navihani in da bi njihove očke vedno radovedno in jasno zrle v svet. A sploh v najranljivejših letih jasne otroške očke niso nekaj samoumevnega. Vnete oči pri otroku so lahko trdovratna težava, predvsem pa precej nalezljiva. Posebej pozorni bodite na vnetje oči pri dojenčku, ki zahteva veliko skrbnosti in nege. Očesne težave v prvem letu življenja so pogoste in pri starših pogosto vzbudijo skrb. V večini primerov gre za nenevarna in prehodna stanja, ki se spontano izboljšajo.
Prirojena zapora solznih poti: Pogosta težava pri novorojenčkih
Prirojena zapora (ali zoženje) solznih poti (ZSP) je v prvih mesecih po rojstvu pogosta težava. Skoraj petina vseh novorojenčkov se rodi z zamašenimi solznimi kanali. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je ZSP prisotna pri 5-20 % otrok v prvem letu življenja, pri novorojenčkih pa celo pri 95 %. Pojavnost ZSP je pri nedonošenčkih večja kot pri otrocih, rojenih ob roku poroda.
Vzroki za zaporo solznih poti:
- Opnasta zapora v nosnem delu solznega voda: Najpogostejši vzrok ZSP.
- Zožitev v področju nosnega dela voda: Druga pogosta težava.
- Kostne nepravilnosti, ki vodijo v zožitev solzne poti: Redkejši vzrok.
V 20 % primerov je ZSP obojestranska. Pri tretjini novorojenčkov je solzni kanal še prekrit s tankim filmom, ki se ob rojstvu ali nekaj dneh po njem resorbira in odpre. Vendar obstajajo izjeme, pri katerih se lahko pojavijo težave.
Simptomi zapore solznih poti:
- Izrazito solzenje: Oko se stalno solzi.
- Gnojav ali prozoren izcedek: Lahko se pojavi zaradi sekundarne okužbe.
- Rdečina in oteklina: Zlasti v notranjem očesnem kotu.
- Zlepljenost vek: Ob jutranjem prebujanju ali po počitku, še posebej, če je prisoten gnojav izcedek.
Izsledki raziskav kažejo, da se lahko stanje spontano izboljša do 13. meseca starosti v kar 95 % primerov, najpogosteje v prvih treh mesecih. Če ZSP vztraja tudi po 12. mesecu starosti, sta na mestu sondiranje in prebrizganje solznih poti v splošni anesteziji. Uspešnost posega je 75-80 %. Pri približno 3 % otrok z ZSP ugotavljamo prirojeno dakriocistokelo, pri kateri zaradi distalne zapore pride do raztezanja solznega mešička.
Konjunktivitis: Vnetje očesne veznice pri dojenčkih in otrocih
Vnetje očesne veznice, sluznice, ki pokriva veke in sprednji del zrkla do roba roženice, imenujemo konjunktivitis. Pri otrocih je to zelo pogosto, neprijetno, a po navadi nenevarno akutno vnetje. Pravzaprav so vnete oči najpogostejša težava z očmi pri otrocih, mlajših od štirih let. Pogosto se pojavijo v spremstvu s prehladom, lahko pa so tudi posledica alergije. Vesela novica je, da težava okoli 6. meseca starosti pogosto izgine sama od sebe.
Vrste konjunktivitisa:
Infekcijski konjunktivitis: Najpogostejši vzrok pri otrocih, ki ga povzročajo virusi ali bakterije.
- Bakterijski konjunktivitis: Značilni simptomi so gost, obilen in rumeno-zelen izcedek iz oči, zlasti zjutraj ob prebujanju je oko zlepljeno. Težave se pojavijo nenadoma, bolečina je minimalna, oko je praviloma pordelo, le redko srbi. Ta tip konjunktivitisa je precej nalezljiv. Pri bakterijskem vnetju oči se otrok lahko v vrtec ali šolo vrne po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja.
- Virusni konjunktivitis: Pogosto se pojavi najprej na enem očesu, nato pa si ga otrok prenese na drugega. Najpogostejši povzročitelji so adenovirusi, redkeje herpes simplex virus (HSV), varicella-zoster virus (VZV) in picornavirus. Oko je pordelo, občutljivo na svetlobo, izcedek pa je mukozen ali voden. Ta zelo prenosljiv virus je prisoten v solzah, dokler ne minejo znaki okužbe, kar običajno traja od enega do dveh tednov.
Alergijski konjunktivitis: Lahko povzroči podobne simptome kot infekcijski. Najbolj izrazit simptom je srbenje, pojavi pa se tudi prozoren izcedek, ki je lahko sluzast ali ne. Pri otrocih z astmo, alergijskim rinitisom in atopijskim dermatitisom se pogosto pojavijo tudi alergijska vnetja oči. Prisotni so srbenje, solzenje in kronično vnetje veznice z rdečino. Za alergijska vnetja oči je značilno sezonsko pojavljanje glede na prisotnost alergenov v okolici.
Kemijski konjunktivitis: Pojavi se 1-2 dneva po vnosu kemijskega agensa (najpogosteje Credejevih kapljic ali povidon jodida takoj po rojstvu) in je praviloma obojestranski.
Konjunktivitis novorojenčkov (KN): Vnetje ali okužba očesne veznice v prvem mesecu po rojstvu. Je najpogostejša okužba v 1. mesecu starosti in prisotna pri 1-25 % novorojenčkov. Redke oblike KN lahko spremljajo resni sistemski učinki, ki včasih povzročijo slepoto.
- Klamidijski konjunktivitis: Razvije se 5-14 dni po porodu. Lahko je enostranski ali obojestranski, z prozornim ali gnojavim izcedkom. Lahko ga spremljajo zamašenost nosu, vnetje srednjega ušesa in pljučnica.
- Gonokokni konjunktivitis: Simptomi se pojavijo od 2. do 5. dne po rojstvu. Klinična slika je pogosto dramatična z izrazito oteklino vek, gostim purulentnim izcedkom. Bakterija lahko potencialno povzroča vid ogrožujoče stanje.
- Herpetični konjunktivitis: Redek vzrok KN je genitalna herpetična okužba matere. Kaže se z mehurčastimi izpuščaji po vekah, konjunktivitisom, keratitisom in/ali anteriornim uveitisom.
Druge očesne težave pri dojenčkih
Poleg zapore solznih poti in konjunktivitisa se lahko pri dojenčkih pojavijo tudi druge očesne težave:
- Blefaritis: Pogosta kronična težava očesne površine, ki prizadene robove vek. Z blefaritisom so povezani konjunktivitis, pojav hordeolov in cist žlez v vekah. Simptome lajšamo s suho gretje, nego robov vek in izogibanjem mencanju oči.
- Hordeolum (ječmen): Na dotik občutljiva, vnetna sprememba na robu veke, ki je pogosto povezana z bakterijsko okužbo. Večina hordeolov se spontano predre in drenira navzven v 1-2 tednih. Pomagajo suho gretje in nega robov vek.
- Halacij (ječmen) ali lipogranulom žlez v robovih vek: Neboleča in elastična sprememba v veki, ki poteka bolj kronično kot hordeolum. Običajno ni potrebno zdravljenje z antibiotiki. Svetujemo suho gretje.
- Molluscum contagiosum: Okužba kože s poksvirusom, ki lahko na robu veke povzroči kronično vnetje očesne veznice.
- Herpetični blefarokonjunktivitis: Vnetje vek z značilnimi mešičkastimi spremembami in vnetje očesne veznice, ki ga povzroči virus herpesa simpleksa.
Teta Liza & Cinkuši - Vuprem oči
Zdravljenje in nega
Izbira najboljšega načina zdravljenja zamašenih solznih kanalov ali vnetih oči je odvisna od vzroka. Pri številnih dojenčkih težave z zamašenimi solznimi kanali izginejo same od sebe v prvem letu starosti. Vendar pa obstajajo primeri, kjer je potrebno zdravljenje.
1. Masaža solznega mešička: Splošno priznana konzervativna metoda zdravljenja zapore solznih poti. Starši morajo poznati tehniko masaže v predelu solzne vrečke.
2. Čiščenje oči:
- Fiziološka raztopina ali prekuhana mlačna voda: Najpogostejši in najvarnejši način čiščenja očesa. Uporabljajte sterilne tampone ali lanene krpice, pri čemer za vsako oko uporabite svež tampon in ga potegnite od zunanjega proti notranjemu kotu. Izogibajte se uporabi vatiranih palčk.
- Sterilne krpice Blephaclean: Odlično odstranijo okužene solze ali zasušen izcedek. Primerne so za otroke od 3. meseca starosti.
3. Zdravila (predpiše zdravnik):
- Protibakterijske kapljice ali mazilo: Za zdravljenje bakterijskega konjunktivitisa. Vloga antibiotičnih kapljic pri zdravljenju ZSP je vprašljiva, saj pogosta uporaba vodi v razvoj odpornih bakterij. Antibiotik predpišemo le pri izrazito trdovratnih vnetjih in ob prisotnosti gnojevega izcedka.
- Virostatična zdravila: Pri herpetičnem konjunktivitisu.
4. Druge metode:
- Topli in suhi obkladki: Pomagajo pri vnetjih lojnic v vekah (ječmen).
- Sondiranje in prebrizganje solznih poti: Če ZSP vztraja po 12. mesecu starosti.
- Izpiranje solznih vodov: V primerih, ko vse drugo zataji.
Pomembno opozorilo: Navedbe v tem članku se ne smejo razumeti kot zdravniški nasvet, niti niso mišljene kot nadomestilo priporočil medicinskih strokovnjakov. Če opazite simptome ali če ste zaskrbljeni, se vedno posvetujte s svojim oftalmologom ali pediatrom. Prej, ko ukrepate, lažje in bolj učinkovito je zdravljenje, dlje, kot z njim odlašate, večje so možnosti zapletov.
Če opazite, da si vaš otrok pogosto menca oči, da ga srbijo, na videz pa so rdeče in otekle, ste lahko precej prepričani, da ima vnetje oči ali konjunktivitis. Vnetje oči pri otroku je pogosto in običajno ni resno, vendar je pomembno, da se pravilno diagnosticira in zdravi glede na vzrok.
Da bi preprečili širjenje bolezni, je zelo pomembna temeljita in vestna higiena tako področja okoli oči kot rok in doma. Solze in izcedek iz oči otroku brišite iz notranjega dela očesa proti zunanjemu, in to vedno samo v eno smer. Vedno uporabite samo čist del gaze oz. vate.
Kdaj k zdravniku?
Priporočamo, da z otrokom obiščete pediatra ali oftalmologa v naslednjih primerih:
- Če opazite vnetje oči ali izcedek iz očesa, ki traja več kot nekaj dni.
- Če je izcedek gnojav ali obarvan.
- Če je oko močno pordelo ali oteklo.
- Če otrok kaže znake bolečine ali nelagodja.
- Če se otrok pogosto dotika oči ali jih menca.
- Če opazite spremembe v otrokovem vidu.
- Če simptomi zapore solznih poti ne izginejo do 12. meseca starosti.
Pediater bo na pregledu potrdil diagnozo in predpisal ustrezno zdravljenje. V redkih primerih ZSP lahko privede tudi do hujših vnetij okolnih struktur, kar zahteva takojšnjo obravnavo pri oftalmologu.