Nosečnost in starševstvo predstavljata pomembno obdobje v življenju posameznika, ki prinaša ne le osebne radosti, temveč tudi vrsto pravnih in praktičnih vprašanj, zlasti v povezavi z delovnim razmerjem ali statusom samostojnega podjetnika. Slovenska zakonodaja, predvsem Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), zagotavlja posebno varstvo in vrsto pravic za zaposlene ženske v času nosečnosti, med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom ter po njem. Hkrati pa se pojavljajo specifična vprašanja glede poslovanja samostojnih podjetnic (s.p.) v času porodniškega dopusta, ki zahtevajo natančno razumevanje pravne ureditve.

Posebno varstvo pred odpovedjo in diskriminacijo

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu zagotavlja najširše varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za starše. To posebno varstvo velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti. Prav tako so posebej varovani starši v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in to varstvo traja še en mesec po izrabi tega dopusta. Pomembno je poudariti, da delodajalec med temi obdobji ne sme opraviti nobenega pripravljalnega ravnanja, ki bi vodilo k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali k zaposlitvi novega delavca.

ZDR-1 nadalje določa, da se manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, šteje za diskriminacijo. V primeru spora glede uveljavljanja posebnega varstva, je dokazno breme na strani delodajalca. To pomeni, da mora delodajalec dokazati, da ni ravnal diskriminatorno.

Pravice v času nosečnosti: prepovedi in omejitve

Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidatke ne sme zahtevati podatkov o nosečnosti, načrtovanju družine ali drugih osebnih okoliščinah, ki niso neposredno povezane z delovnim razmerjem. Tudi v času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme iskati ali zahtevati podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja svojih pravic.

Delavka v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka. Zakon posebej omejuje opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. ZDR-1 v 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti. Staršem šoloobveznih otrok zakon daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic.

Materinski, očetovski in starševski dopust ter nadomestila

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ureja pravice do dopusta in z njimi povezanih nadomestil. Bistveno je, da je oseba, ki uveljavlja te pravice, morala biti zavarovana dan pred nastopom dopusta, kar pomeni, da so bili plačani prispevki za starševsko varstvo. Minimalno 12 mesecev zavarovanja v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice je prav tako pogoj.

• Materinski dopust: Traja največ 105 dni in ga lahko koristi le mati, razen v izjemnih primerih. Vsaj 15 dni materinskega dopusta je obveznih. Mati lahko pred porodom izkoristi največ 28 dni, ki jih po porodu ne more nadomestiti, če jih ni porabila. Materinski dopust se izrablja v obliki polne odsotnosti z dela v strnjenem nizu.
• Očetovski dopust: Traja največ 30 koledarskih dni in je neprenosljiva pravica očeta. Minimalno 15 dni mora oče koristiti v času od rojstva otroka do enega meseca po izteku starševskega dopusta ali starševskega dodatka. Očetovski dopust se lahko koristi v obliki delne ali polne odsotnosti z dela, pri čemer se čas trajanja dopusta ne podaljša.
• Starševski dopust: Vsakemu od staršev pripada 130 dni starševskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni, oče pa lahko na mater prenese vseh 130 dni. O izrabi se starša dogovorita pisno 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Starševski dopust se lahko izkoristi v obliki delne ali polne odsotnosti z dela. Načeloma starša ne moreta istočasno izkoriščati starševskega dopusta, razen v primerih, ko je potrebna večja nega otroka.

Višina nadomestila: Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem, za katerega so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge. Materinsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 % osnove. Očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 90 % osnove, razen če osnova ne presega 763,06 EUR, ko je nadomestilo 100 %. Obstajajo pa tudi zgornje in spodnje meje za izplačilo nadomestila, ki so vezane na povprečno in minimalno plačo.

Pravice za samostojne podjetnice (s.p.) v času nosečnosti in porodniškega dopusta

Vprašanje delovanja s.p.-ja v času porodniškega dopusta je kompleksno in pogosto povzroča negotovost med samostojnimi podjetnicami. Ključno je zavedanje, da med izrabo materinskega in starševskega dopusta samostojna podjetnica ne sme opravljati svoje dejavnosti. To preverja Inšpektorat za delo, in če je ugotovljeno opravljanje dejavnosti, oseba izgubi pravico do nadomestila in mora vrniti celoten znesek z obrestmi.

Obstaja več možnih rešitev za ohranjanje poslovanja:

1. Zaposlitev druge osebe: Možnost je, da nekdo drug prevzame delo. To lahko pomeni zaposlitev nove osebe, ki jo je treba ustrezno uvesti v delo, kar predstavlja dodaten strošek in odgovornost, še posebej za manjša podjetja.
2. Imenovanje prokurista ali sklenitev podjemne pogodbe: Alternativna rešitev je imenovanje prokurista ali sklenitev podjemne pogodbe z drugo osebo, ki bi opravljala potrebna dela. V tem primeru je ključno, da se lahko dokaže, da dela ni opravljala nosečnica ali mati na dopustu.
3. Začasna prekinitev delovanja s.p. (mirovanje): V tem primeru ne smejo biti izvedene nobene nove transakcije, prodaja blaga, pridobivanje novih naročil ali dobave. Medtem ko država poravnava prispevke, pa to ni najboljša izbira, saj podjetje praktično miruje.
4. Pomoč družinskega člana (kratkotrajno delo): To je možnost, na katero pogosto ne opozorijo uradno, a je zakonita in minimalno obremenjujoča. Na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se lahko prijavi pomoč družinskega člana (mož, partner, otroci, starši in sorodniki do prvega kolena). Vsaka oseba lahko opravi največ 40 ur mesečno, za kar je treba voditi natančno evidenco. Strošek zavarovanja za to osebo je simboličen (trenutno 4,68 EUR mesečno), prav tako je treba oddajati REK obrazec. To omogoča podjetju normalno obratovanje, medtem ko je mati na dopustu.

Druge pravice in prejemki

Poleg dopustov in nadomestil, ZSDP-1 ureja tudi druge oblike pomoči in prejemkov:

• Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico ima mati 77 dni od rojstva otroka, nato pa eden od staršev, o čemer se dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, z možnostjo podaljšanja v določenih primerih (dvojčki, nedonošenčki, otroci s posebnimi potrebami).
• Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek za nakup opreme.
• Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, katerega višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine. Znesek se poveča v enostarševskih družinah ali če predšolski otrok ni vključen v vrtec.
• Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine z najmanj tremi otroki do 18. leta starosti.
• Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
• Krajši delovni čas: Do tretjega leta starosti prvega otroka ima eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa (4 ure dnevno), pri čemer država plačuje prispevke za polno delovno obveznost. Ta pravica se podaljša do konca prvega razreda najmlajšega otroka za vsakega naslednjega otroka.

Pomembno je, da so v času prejemanja nadomestila iz naslova starševskega varstva, osebe obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, zavarovane za primer brezposelnosti in starševsko varstvo, ter zdravstveno zavarovane. Teh prispevkov v času dopusta ni treba plačevati.

Zgodovinski pregled in prihodnje spremembe

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se je v zadnjih letih večkrat spremenil, zlasti z namenom spodbujanja enakomernejše porazdelitve skrbstvenih obveznosti med oba starša. Novela zakona, ki se je začela uporabljati s 1. aprilom 2023, je prinesla pomembne spremembe, kot so uvedba 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev (prej le 30 dni za mamo), podaljšanje skupnega starševskega dopusta ter možnost prenosa dela dopusta med staršema. Spremembe so bile sprejete z namenom prenosa evropske Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Statistika sicer še vedno kaže na večjo obremenitev žensk s skrbstvenim delom, saj je bil v letu 2020 starševski dopust izrabljen v veliki večini s strani žensk.

Zaključek

Zavedanje o pravicah, ki jih prinašata nosečnost in starševstvo, je ključno za vse zaposlene in samostojne podjetnice. Medtem ko zakonodaja nudi dobro osnovo za varovanje teh kategorij, je v praksi pogosto potrebna natančna informiranost in iskanje rešitev, še posebej za samostojne podjetnice, ki želijo ohraniti svoje podjetje med odsotnostjo. Pomoč družinskega člana pri poslovanju s.p. v času porodniške predstavlja cenovno in praktično ugodno rešitev, ki omogoča nemoteno delovanje podjetja, medtem ko mati uživa zaslužen dopust. Z ustrezno pripravo in poznavanjem pravnih možnosti lahko nosečnost in starševstvo postanejo manj obremenjujoče obdobje, ki omogoča uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

tags: #sp #zaposli #v #casu #nosecnosti

• Nuhalna svetlina
• Vzroki za hripav jok pri dojenčkih
• Obvladovanje napihnjenosti v nosečnosti
• Čevlji z junaki za otroke
• Več o kajenju in plodnosti pri moških