Vprašanje "A dojenček dobro spi?" je po čestitkah ob rojstvu pogosto prvo, ki sledi. Vendar je to vprašanje kot strela v koleno, saj novorojenčki in dojenčki ne spijo kot odrasli, in naše družbe dojema otrokovo spanje povsem napak. To pogosto spravlja novopečene starše v stisko in skrbi, saj mislijo, da je z njihovim otrokom nekaj narobe, ker ne prespi noči. Namesto da bi se zatekali k nakupu pripomočkov, vklapljanju sesalcev ali dodajanju mlečne formule, je veliko bolj uporabno znanje.
Zakaj dojenčki ne spijo kot odrasli?
Naša družba pogosto postavlja nerealna pričakovanja glede otrokovega spanja. V mnogih kulturah, ki jih še ni dosegla zahodna miselnost, sploh ne poznajo izraza za "sleep training" (treninge uspavanja), ki so lahko celo škodljivi, kot je izjokavanje, ki lahko pušča čustvene posledice. Tam pač otrok spi, kot spi, in se prebuja, ko se.
Resnica je, da dojenčki ne spijo kot odrasli in tudi ni mišljeno, da bi. Novorojenčkovo dihanje še ni zrelo in s pogostejšim prebujanjem se pravzaprav varuje, da med enim in drugim vdihom ne bi minilo preveč časa. Torej je zanj v bistvu zdravo, da ne spi v kosu 10 ali 12 ur! Dejstvo je, da že za odraslega "cela noč" pomeni različno dolge dobe. Nekomu je dovolj 5 ur, drugi mora odspati svojih 8 ur. Dojenčki niti ne spijo trdno, ampak bolj dremljejo. Zato dojenček čuti, ko ga odložite, in prične jokati, čeprav se je pravkar podojil. Ne počuti se varnega in išče bližino, zato vas kliče. Vi pa se najbrž obupano sprašujete, zakaj noče spati v posteljici, ki ste jo kupili posebej zanj. Otrokovo najljubše zatočišče je vaše naročje, kjer vas vonja in sliši vaš srčni utrip, ki ga je poslušal 9 mesecev in ga zmore ločiti od ostalih.
Sčasoma seveda otroka lahko navadite na spanje drugje, a dobro je vedeti, da prve štiri mesece otroku ne morete vzpostaviti napačnih ("slabih") spalnih asociacij. Nekje po četrtem mesecu (ko pride tudi do spalne regresije) pa lahko asociacije počasi in nežno zamenjujete, če si tega res želite in menite, da je to zares potrebno že takrat. Sprostite se. Otroka ne boste razvadili in doživljenjsko privezali nase, če mu nudite bližino. V prvih tednih in mesecih jo nujno potrebuje za optimalen razvoj možganov in občutek varnosti. Pomirjen dojenček, ki je v stiku s starši, se bo bolje razvijal in boljše dojil.
Pogoste zmote o spanju dojenčka
Obstaja več pogostih zmot, ki jih starši pogosto počnejo glede spanja svojih dojenčkov. Zavedanje teh zmot je prvi korak k izboljšanju spalne rutine.
1. "Učenje spanja" je uspešnejše, če se ga držimo že od samega rojstva.
To ne drži. Za obdobje do četrtega meseca velja, da nimamo velikega vpliva na otrokovo spanje, zato tudi ne moremo narediti večjih "napak". Tudi sicer je dobro, da na spanje ne gledamo kot na projekt in se distanciramo od pojma "učenje spanja". V naši družbi veljajo starši, katerih otrok "dobro" spi, za uspešne, kar ustvarja zelo velik pritisk - v družbi, že tako polni primerjanja in tekmovanja glede vzgoje, zdravja in razvoja otrok. Pustimo torej družbena pričakovanja in se bolj osredotočimo na to, da po prihodu novorojenčka dobro poskrbimo predvsem in tudi zase. Z dovolj dnevnega spanca, ko spi otrok, bomo lažje prenesli tudi nočna zbujanja. S skupnim spanjem (vsaj v istem prostoru) je napora ponoči manj. Tudi če se spreminjanja spalnih asociacij lotimo po pol leta ali enem letu, nismo nič zamudili in otroka se da tudi pri dveh letih navaditi na drugačne spalne vzorce. Dokler vam ustreza, spite skupaj z otrokom in mu nudite bližino. Noben drug sesalec se po porodu ne loči od svojega mladička.
2. Ukinitev nočnega dojenja prinese več spanja.
Lahko, ni pa nujno. Dojenje ni vedno pravi odgovor. Dojenčki se prebujajo, ker je to naravno in ker s tem v prvih mesecih tudi ohranjajo svoje življenje in z nočnim dojenjem jim ne škodimo. Še več, za vzpostavitev polnega in uspešnega dojenja je na začetku nočno dojenje ključno (dvigne nivo prolaktina in poskrbi za več mleka čez dan).
To pa tudi ne pomeni, da je potrebno vsako otrokovo nočno zbujanje reševati z dojenjem. Sploh ko govorimo o večjih otrocih, jim je potrebno dati prostor tudi za jok in frustracijo. Nagonsko si želimo pomiriti otroka, kar je normalno, a še kakšno generacijo nazaj otroci sploh niso imeli možnosti izražati jeze, žalosti ali frustracij. Ob joku so hitro dobili dudo ali kaj za prigrizniti, zelo pogoste pa so bile tudi preusmeritve pozornosti. To dediščino lahko pustimo za seboj in zdravo bi bilo, da bi otroku pustili tudi jokati - velja tako podnevi kot tudi ponoči. To ne pomeni, da otroka pustimo samega in ga izjokavamo! Nasprotno. Tam smo za njega, mu "držimo prostor" in dovolimo, da izrazi svoja čustva (kar je na začetku morda sila težko).
Dojenčki/malčki se lahko prebujajo, ker predelujejo dan, ker jim je hladno ali ker imajo polno pleničko. Predstavljajte si, da vas ponoči zebe - in namesto da se pokrijete, dobite od partnerja nekaj za pod zob. Proti jutru se otroci lahko prebujajo, ker začne delovati črevesje in če so bile večerje težke in neprimerne (procesirana hrana, žitne ali mlečno-žitne kašice, sladki prigrizki), je telo obremenjeno in otrok se prebuja. Resda ga bo dojenje pomirilo, a primernejša večerja bo boljša rešitev. Tudi REM faze spanje so proti jutru pogostejše, tudi cirkadialni ritem je pri otrocih "nastavljen" na zgodnje zbujanje. Skratka: zgolj ukinitev nočnega dojenja najbrž ne bo prinesla boljšega spanca, na zadevo je vedno potrebno pogledati celostno.
3. Ob močnih večerjah bo otrok spal bolje.
To ne drži (nujno). Nekateri otroci po močnejših večerjah resda spijo bolje, a takih je malo. Veliko otrokom pretežka večerja obleži v želodčku in zaradi tega spijo še težje. Ste kdaj zvečer pojedli veliko porcijo hamburgerja s krompirčkom? Najbrž ste spali slabše kot takrat, ko ste si privoščili kakšno lahko juho, kajne? Prav tako se hrana, ki je obležala v želodčku, začne prebavljati proti jutru - med 5.00 in 7.00 se namreč aktivira debelo črevo. Kar pomeni, da vam lahko težka večerja oteži prvi del noči in še jutro. Procesirane kašice, ki jih na veliko svetujejo tudi knjige o uvajanju hrane, so s kaloričnega vidika nične. So predelane in sladke in otroku ne nudijo nobenih hranil. Boljša izbira za mirno spanje so nežne juhe z manj OH in več maščobami ter hrana, ki vzpodbuja nastanek melatonina (hormona, ki uravnava cirkadiane ritme).
In ponovimo še enkrat: normalno je, da se dojenčki prebujajo! Idejo, da bi že šestmesečnik moral prespati noč, je razširila prehrambena industrija, ki v isti sapi prodaja kašice za boljše spanje. Najprej vam vzbudijo slabo vest, ker se vaš otrok prebuja in v resnici namišljeno ustvarijo nek problem, takoj za tem pa prodajajo rešitev. Pogosto v obliki adaptiranega mleka in procesiranih žit.
4. Če se otrok prebudi, ko se ga odloži, je mamino mleko premalo kalorično oz. močno.
To ne drži. Vsa skrivnost je v povezovanju otrokovih spalnih ciklov. Otroci namreč ne zaspijo takoj globoko - za zdrs v globoko fazo spanja potrebujejo okoli 20 minut. Če ga odložite prej, se bo zbudil in ker ne bo na varnem, v vašem naročju, kjer bi slišal vaš srčni utrip in vas vonjal ter čutil, se bo prestrašil. Normalni odziv na to je - jok. Spanje po adaptiranem mleku je drugačno zaradi drugačne sestave prilagojenega mleka, ki se prebavlja enkrat dlje kot mamino.
Otroka pred 4. mesecem ne moremo "razvaditi", kot je pojasnjeno že v prvem odgovoru. Tudi kasneje ga ne moremo ravno "slabo navaditi", je pa res, da mu lahko postane normalno, da je med uspavanjem vedno na dojki ali v naročju. S to navado samo po sebi ni nič narobe in vsekakor je nekaj najlepšega in tudi naravnega, da otroku nudimo kar se da veliko dotika (ki je zdravilen in pozitivno vpliva na razvoj možganov in tudi vedenjskih vzorcev!), toda sčasoma, ko si bomo želeli spremembe, jih bo potrebno začeti delati prav tam: na spreminjanju spalnih asociacij - torej načina, kako otrok poveže spalne cikle med seboj. Res pomembno pa je, da se teh sprememb lotite, ko to zares globoko v sebi začutite vi in ne zaradi pritiskov okolice.
5. Mirna risanka pred spanjem kot dobra večerna praksa.
Ni nujno. Otrok potrebuje ustaljeno rutino, sosledje nekih dogodkov, ki se ponavljajo vsak dan - na tak način se umirijo in možgani se sčasoma naučijo "vklopiti" sistem umirjanja, ko gre otrok v posteljo. Risanke so lahko problematične, če se ob gledanju možgani preveč vzburijo - in majhni otroci te dražljaje dojemajo povsem drugače kot mi. Tudi če se v risanki pripeti nekaj nam povsem simpatičnega - recimo ko kuža pade z vozila, lahko otrok to dojame povsem drugače. Prestraši se, možgani se vzburijo in otrok namesto umirjanja doživi stres. Nezanemarljivo dejstvo pa tudi to, da TV ekrani oddajajo modro svetlobo, ki upočasnjuje izločanje melatonina. Namesto uspavanja otroka še bolj prebudijo.
Prav tako je pomembno, da odide otrok v posteljo dovolj zgodaj. Manj kot spijo, bolj so razdražljivi, težje se umirijo in uspavajo in spanec je slabši. Zato poskrbite, da bo imel vaš dojenček/malček glede na njegovo starost tudi dovolj spanca čez dan in da bodo ti dremeži ustrezno razporejeni. Prav tako ne zamudite pravega trenutka za začetek rutine in odhod v posteljo.
Idealna rutina pred spanjem za dojenčke od 0 do 24 mesecev | Pomoč dojenčkom pri spanju
Biološki razvoj spanja dojenčka od 2. do 3. meseca starosti
Med 7. in 16. tednom pride do kar nekaj izjemnih sprememb v sami nevrobiologiji spanja. Približno okoli 7. in 9. tedna dojenčkove starosti, ob pojavu socialnega nasmeha, boste opazili, kako vaš dojenček vedno bolj opazuje svet okoli sebe. Socialni nasmeh predstavlja določeno razvojno stopnjo, ki nakazuje, da njegovi možgani napredujejo v integraciji. Socialni nasmeh nakazuje, da dojenčkovi možgani sprejemajo dražljaje iz okolja in ustvarjajo povezave - asociacije, ki se s ponavljanjem vedno bolj krepijo in utrjujejo. Zato je to obdobje, odlična priložnost za soustvarjanje ritualov pred spanjem.
V obdobju po 7. tednu začnemo opažati večje pozitivne spremembe v dojenčkovem spanju. Če vas zanima, kakšno je pričakovano nočno prebujanje v tem obdobju, vam bo mogoče zanimiva študija, kjer so avtorji raziskovali približno 100 družin v Združenem kraljestvu. Do 3. mesecev je povprečno trajanje neprekinjenega spanja pri večini dojenčkov poskočilo na 3,5 ure v prvem delu noči. To je obdobje, ko je vaš dojenček biološko sposoben, da ga položite k nočnemu spanju pred 22h ali 23h. Večina dojenčkov bo lahko tudi svoje spanje med nočjo raztegnila na 9. ali 11. ur nočnega spanja (seveda z zbujanjem za nočno hranjenje). V tem trenutku dejansko ni pomembno, kdaj gre vaš otrok v posteljo, če le dovolj spi. Preden se lotite tega koraka, razmislite, katera ura bi vaši družini najbolj ustrezala? Ko si boste v mislih določili uro, ki bi vaši družini najbolj ustrezala, začnite naslednje zavestno delovanje.
Biološka ura potrebuje približno 3. mesece, da pride do njenega razvoja, ta razvoj pa ni samo razvojni preskok, ampak je tudi okoljsko prilagoditveni proces, ki se prilagaja glede na svetlobo in temo. Vaš dojenček se star 9. tednov in opažate že, da se vam že smeji, torej je pri njem prišlo razvoja socialnega nasmeha. Njegov zadnji dremež je navadno približno med 18 ali 18:45 ure zvečer. Nato je naslednji njegov dremež približno 20 ali 20:30 ure zvečer. Začnite običajne korake, ki jih počnete pred spanjem (kopanje, menjava pleničke, preoblačenje … Itd.) okoli 19:30, če želite, da bi vaš dojenček šel v nočno spanje okoli 20h zvečer. Dojenčka položite ob 20h v spanje v prostor, kjer bo med nočjo spal. Sprva se bo dojenček prebudil iz dremeža in takrat ostanite z njim v sobi, kjer bo zelo blaga svetloba in počnite z njim nekaj umirjenega, lahko se tudi dojita, nežno igrata … Itd. Z njim ravnajte,, kot da gre za nočni čas.
Upoštevajte, da če ima vaš dojenček čez dan 4-5 ur dnevnega spanca, bo med nočjo spal 9-10 ur (odvisno od njegovih bioloških potreb po celokupnem spanju). Če vaš dojenček čez dan drema približno 3-4 ure ali manj, bo med nočjo spal od 10,5 - 11,5 ure z nočnimi hranjenji. Celokupne potrebe po spanju so biološko pogojene. Torej, če so celokupne potrebe vašega dojenčka po spanju 13h. Če vaš dojenček spi čez dan 4 ure, bo tekom noči spal 9h (seveda s krakimi prebujanji).
Prostor, v katerem spi vaš dojenček, naj bo tih, prijeten, temen in hladen. Idealna temperatura spalnega okolja tudi za odrasle je med 18 in 21 stopinj Celzija. Za dojenčke med 20 in 21 stopinj Celzija. V prostoru naj bo popolna tema, oziroma če želite v prostoru uporabljati svetilko, naj bo le ta blage rdeče barve, saj je to edina barva, ki ne moti koncentracije melatonina, ki je pravzaprav kemični izraz za temo in mu pravimo tudi spalni hormon. Naši možgani so zelo občutljivi na zaznavanje svetlobe sploh v nočnem času. Zaradi svetlobe bolj nemirno in slabše spimo ter se prebudimo veliko bolj zgodaj.
Pred 4. mesecem starosti vašega dojenčka (upoštevajte korigirano starost, če je vaš dojenček nedonošenček) naj vaš dojenček med dnevnimi dremežem spi na dnevni svetlobi. Ker se njegova biološka ura še vzpostavlja, boste tako preprečili, da bi zamenjal dan za noč. Tekom nočnega spanja pa naj bo v prostoru popolna tema ali luč blage rdeče barve. Po 4. mesecu je priporočljivo, da vaš dojenček čez dan spi na dnevni svetlobi, saj bi morebitno dolgo spanje v temi lahko hipotetično zmedlo biološko uro vašega otroka.
Zavedno ali nezavedno dojenčku utrjujemo cirkadiane ritme in tudi soustvarjamo možganske povezave, asociacije, ki jih nato vaš dojenček in otrok povezuje s spanjem in prvi meseci so za soustvarjanje povezav zelo pomembni. Med 7. in 16. tednom pride do kar nekaj izjemnih sprememb v sami nevrobiologiji, ki vpliva na spanje dojenčka. Pri večini dojenčkov se v tem obdobju pojavi socialni nasmeh. Socialni nasmeh nakazuje, da dojenčkovi možgani sprejemajo dražljaje iz okolja in ustvarjajo povezave - asociacije, ki se s ponavljanjem vedno bolj krepijo in utrjujejo. Dojenčka lahko v tem obdobju z malimi koraki pripravimo k zgodnejši uri nočnega spanja.
Primer iz prakse: Tim, trimesesečni fantek
Starša trimesesečnega fantka Tima sta se soočala z izzivom pogostih nočnih zbujanj, ki so se zgodila vsako uro ali celo na pol ure, pogosto že okoli polnoči. Tim se je med spanjem premikal, jamral in si tiščal roko v usta, nato pa ga je žena dojila. Poskusili so tudi z dodajanjem flaške mleka zvečer, vendar brez uspeha, saj Tim morda ni znal piti iz flaške ali pa je bil cucelj premajhen.
Odgovor strokovnjaka:
Naporno je, ko se dojenčki tako pogosto zbujajo. Vaš 3m Tim se zbuja vsako uro ali celo na pol ure, začne okoli polnoči ali še prej. Čeprav se sliši kruto, je taka obdobja, zelo pogosta in normalna za vse prvo leto in tudi po njem, običajno niso dolgotrajna. Nespanje ni neposredno povezano z dojenjem oziroma zadostnim pridobivanjem mleka.
Če je dojenček sicer v redu in dobro napreduje ter se razvija, s težavami pri spanju praviloma sporoča:
- Da ima težave, ki jih ne more sam premagati (črvičenje v trebuhu, krči, napenjanje, kakšna bolečina, morda zobenje, zamašen nosek, pekoča ritka in drugo).
- Da se ne zmore in ne zna še sam uspavati iz plitkega spanja ter rabi mamičino pomoč. Ta vrsta spanja je pri dojenčkih pogostejša kot globoko spanje, v katerem ga nič ne zmoti.
Kaj lahko storite?
- Poskrbite, da bo imel zares dovolj podojev prek dneva in tudi dovolj sesanja za umirjanje in zadovoljitev sesalnega refleksa. Preverite, koliko podojev ima zdaj in kakšni so razmaki med njimi.
- Morda lahko malce vplivate, da podnevi ne bo spal dolge ure, ampak večkrat po malo. Morda bo globok spanec več ur skupaj nato potreboval ponoči. Kako je zdaj podnevi s spanjem in dremanjem? Je Tim tak, da bi spremenil svoje spalne navade?
- Bi morda pomagalo, če bi prvi del noči spal v svoji posteljici? Včasih je mogoče, da otroček mirneje spi sam, pa tudi, da se po prvih stokcih vendarle sam uspava nazaj in ne začne zares jokati. Kaj pa božanje po hrbtu, nežno ritmično tapkanje po ritki? Morda bo minutka takega nežnega posredovanja, ki ga lahko opravite leže, delovala in bodo nekateri podoji nepotrebni.
- Če mi napišete, kako Tim napreduje po teži, kako polni pleničke in kako pogosto se doji, vam bom lahko bolj natančno odgovorila, ali je nočno dojenje povezano z lakoto ali s čim drugim. Običajno ne gre za lakoto, ampak za zgoraj navedena dva razloga, torej potrebo po pomoči, umirjanju, tolažbi, zato steklenička praviloma ne pomaga (če je otrok bolj nagnjen h krčem, zaprtosti in morda preobčutljiv na kravje mleko, lahko situacijo včasih tudi poslabšamo; težka hrana v želodčku nam tudi odraslim včasih dela preglavice, kadar jo užijemo zvečer). Nekateri starši se vseeno odločijo za to, da težave te vrste rešujejo s stekleničko. Če deluje, je tudi to lahko rešitev za neko družino, o tem pa seveda najbolje presojamo sami.
Ja, vsaki starši, ki imajo otročka, ki ponoči spi, vam bodo dali kak nasvet v dobri veri, da MORA delovati tudi pri vas, če je deloval pri njih. A žal dojenčki niso enaki in kar deluje pri drugih, morda ne bo prav nič delovalo pri nas. Zelo redki so dojenčki, ki se ponoči enkrat nahranijo in mirno spijo. No, so tudi taki, a veliko več je takih, kot je vaš Tim.
Prav mogoče je, da iz stekleničke noče piti ali tudi ne zna. Veliko dobro dojenih otrok zavrača stekleničko. Če si starši zelo želijo, da bi otrok sprejel stekleničko, obstaja nekaj možnosti. Kaj vi sami menite o tem? Bi to olajšalo vašo situacijo? Vem, skrbi vas za ženo, kajne, želite si, da bi bolje spala. In seveda tudi sami ste verjetno precej neprespani.
Odgovori staršev:
Podoji čez dan so kar normalni in variirajo v razmakih do tri ure, čeprav pri tem ne gledamo na uro ampak dobi dojko, ko si zaželi oz. ko se npr. zbudi, se oglasi, se zajoče, postane nemiren,… Spanje podnevi je zelo različno. So dnevi ko spi zelo veliko in ga nič ne moti, so pa tudi dnevi, ko ga vsak najmanjši šum prebudi. Spi pa tudi do tri ure v kosu in potem, ko se zbudi takoj zagrabi dojko. V bistvu podnevi nima vedno točno iste ure glede spanja, pač pa npr. žena gre z njim dopoldan na sprehod (okoli desetih), kjer ji v vozičku zaspi in spi tudi to polenih/enih, ko se zbudi in ga je potrebno podojiti in potem spet zaspi ali pa tudi ne odvisno od dneva.
Napredovanje teže Tima: rojen 12.6.07, teža 3700g, odpust 3630g, dolžina 56cm; 2.7.2007 = 4450 g, 57,5cm; 12.7 = 4875g, 58,5cm; 14.8. = 5970g; 13.9. = 6490cm, 65cm. V celem dnevu porabimo v povprečju pet plenic, včasih tudi več, ko se zgodi, da se takoj po previjanju veselo in tekoče pokaka. Blato je sedaj še kar bolj tekoče. Ponoči smo ga na začetku enkrat previli, sedaj pa ne več pač pa ga zjutraj nekje ob šestih.
Dajstvo je, da bi radi, da se čim dalj časa doji in da je brez stekleničke, toda včasih človek išče vsemogoče rešitve, da bi stanje izboljšal. Pa še nekaj, ne mara dude, se zadnje čase zelo slini in si tišči v usta rokice ali pa karkoli najde okoli sebe.
Nadaljnji nasveti:
Napredovanje Tima je odlično, kar potrjuje, da ni lakota vzrok za pogosto zbujanje. Tekoče kakanje je v redu. Polno dojeni dojenčki kakajo bolj ali manj tekoče vse do uvajanja goste hrane. Z mlekom vaše žene gotovo ni nič narobe, spanje pa je individualna potreba otroka.
Za 2-4m dojenčka je povsem normalno, da se slini in si tišči rokice v usta. To je obdobje, ko jih odkriva, raziskuje, sesa… To je lahko sicer tudi znak, da si želi sesati, poskusite, ne pa nujno vedno. Tako da vtikanje rokic v usta je povsem v redu v tej starosti.
Pomembno je, da se zavedate, da je spanje dojenčka kompleksen proces, ki se spreminja skozi čas. S potrpežljivostjo, znanjem in prilagajanjem lahko pomagate svojemu malčku do boljšega spanca, kar bo pozitivno vplivalo na celo družino. Ne pozabite, da je vsak dojenček edinstven in kar deluje pri enem, morda ne bo delovalo pri drugem. Vaša intuicija in poznavanje vašega otroka sta najboljša vodila.
tags: #spanje #trimesecnega #dojencka